Sv. Lukež 1 - Ekumenska izdaja

Predgovor

¹ Ker so že mnogi poskusili urediti poročilo o dogodkih, ki so se dovršili med nami,

² kakor so nam sporočili tisti, ki so od začetka bili očividci in služabniki besede,

³ sem sklenil tudi jaz, ko sem vse od začetka natančno poizvedel, tebi, plemeniti Teofil, to po vrsti popisati,

⁴ da spoznaš resničnost naukov, v katerih si bil poučen.

I. Rojstvo in skrito življenje Janeza Krstnika in Jezusa Obljuba rojstva Janeza Krstnika

⁵ V dnevih Heroda, kralja Judeje, je bil duhovnik, Zaharija po imenu, iz Abijeve vrste, in njegova žena je bila izmed Aronovih hčerá in se je imenovala Elizabeta.

⁶ Oba sta bila pred Bogom pravična in sta živela brez graje po vseh Gospodovih zapovedih in zakonih.

⁷ Otrok nista imela, ker je bila Elizabeta nerodovitna in sta bila oba že priletna.

⁸ Ko je Zaharija po redu svoje vrste opravljal duhovniško službo pred Bogom,

⁹ ga je po običaju med duhovniki zadel žreb, da je stopil v Gospodovo svetišče zažigat kadilo;

¹⁰ vsa množica ljudstva pa je ob uri kajenja zunaj molila.

¹¹ Prikaže pa se mu Gospodov angel, stoječ na desni kadilnega oltarja.

¹² Ko ga Zaharija zagleda, se prestraši in groza ga obide.

¹³ Angel pa mu reče: »Ne boj se, Zaharija; zakaj tvoja prošnja je uslišana: tvoja žena Elizabeta ti bo rodila sina in daj mu ime Janez.

¹⁴ V radost in veselje ti bo in mnogi se bodo radovali njegovega rojstva;

¹⁵ zakaj velik bo pred Gospodom: vina in opojne pijače ne bo pil in že v materinem telesu bo napolnjen s Svetim Duhom.

¹⁶ Mnogo Izraelovih sinov bo spreobrnil h Gospodu, njih Bogu;

¹⁷ in on sam pojde pred njim z Elijevim duhom in njegovo močjo, da obrne srca očetov k otrokom in nevernike k modrosti pravičnih, da pripravi ljudstvo voljno za Gospoda.«

¹⁸ Zaharija je rekel angelu: »Po čem bom to spoznal? Jaz sem namreč star in moja žena je zelo v letih.«

¹⁹ Angel mu je odgovoril: »Jaz sem Gabrijel, ki stojim pred Bogom; poslan sem, da govorim s teboj in ti sporočim to blagovest.

²⁰ In glej, onemel boš in ne boš mogel spregovoriti do dneva, ko se bo to zgodilo, zato ker nisi veroval mojim besedam, ki se bodo spolnile v svojem času.«

²¹ Ljudstvo je čakalo Zaharija in se čudilo, da se tako dolgo mudi v svetišču.

²² Ko pa je prišel ven, jim ni mogel govoriti in spoznali so, da je v svetišču videl prikazen; dajal jim je znamenja in ostal nem.

²³ Ko pa so se dnevi njegove službe dopolnili, je šel na svoj dom.

²⁴ Po teh dneh je njegova žena Elizabeta spočela; in prikrivala se je pet mesecev ter govorila:

²⁵ »Tako mi je storil Gospod v dneh, ko se je ozrl, da mi odvzame sramoto pri ljudeh.«

Oznanjenje

²⁶ V šestem mesecu pa je bil angel Gabrijel od Boga poslan v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret,

²⁷ k devici, zaročeni možu, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija.

²⁸ In stopil je k njej in ji rekel: »Zdrava, milosti polna, Gospod je s teboj!«

²⁹ Pri teh besedah se je prestrašila in je razmišljala, kaj naj ta pozdrav pomeni.

³⁰ Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, zakaj milost si našla pri Bogu.

³¹ Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus.

³² Ta bo velik in Sin Najvišjega; Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida

³³ in bo vladal v Jakobovi hiši vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca.«

³⁴ Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko moža ne spoznam?«

³⁵ Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila; in zato bo tudi Sveto, ki bo rojeno, Sin božji.

³⁶ In glej, tvoja sorodnica Elizabeta je tudi spočela sina v svoji starosti; in to je šesti mesec njej, ki se imenuje nerodovitna;

³⁷ zakaj pri Bogu ni nič nemogoče.«

³⁸ Marija je rekla: »Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje.

Obiskanje

³⁹ Marija pa je tiste dni vstala in hitro šla v gore, v mesto na Judovem.

⁴⁰ Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto.

⁴¹ Ko je Elizabeta slišala Marijin pozdrav, je dete v njenem telesu poskočilo; in Elizabeta je bila napolnjena s Svetim Duhom

⁴² in je z močnim glasom vzkliknila: »Blagoslovljêna ti med ženami in blagoslovljèn sad tvojega telesa!

⁴³ In od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda?

⁴⁴ Zakaj, glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, je dete v mojem telesu od veselja poskočilo.

⁴⁵ Blagor ji, ki je verovala; zakaj spolnilo se bo, kar ji je povedal Gospod!«

Magnifikat

⁴⁶ Marija pa je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda

⁴⁷ in moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju.

⁴⁸ Zakaj ozrl se je na nizkost svoje dekle. Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

⁴⁹ Zakaj velike reči mi je storil On, ki je mogočen in je njegovo ime sveto.

⁵⁰ Od rodu do rodu traja njegovo usmiljenje njim, ki mu v strahu služijo.

⁵¹ Moč je skazal s svojo roko, razkropil je nje, ki so napuhnjenih misli.

⁵² Mogočne je vrgel s prestola in nizke povišal.

⁵³ Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne.

⁵⁴ Sprejel je svojega služabnika Izraela in se spomnil usmiljenja

⁵⁵ – kakor je govoril našim očetom – do Abrahama in njegovega rodu na veke.«

⁵⁶ Marija je ostala pri njej nekako tri mesece, potem se je vrnila na svoj dom.

Rojstvo Janeza Krstnika in obisk sosedov

⁵⁷ Elizabeti se je dopolnil čas poroda in je rodila sina.

⁵⁸ Ko so njeni sosedje in sorodniki slišali, da ji je Gospod skazal veliko usmiljenje, so se z njo veselili.

Obrezovanje Janeza Krstnika

⁵⁹ Osmi dan pa so prišli, da dete obrežejo in so mu po očetu hoteli dati ime Zaharija.

⁶⁰ Njegova mati pa je odgovorila: »Nikakor, ampak Janez se bo imenoval!«

⁶¹ In rekli so ji: »Nikogar ni v tvojem sorodstvu, ki bi mu bilo takó ime.«

⁶² Tedaj so pomignili njegovemu očetu, kako bi ga on hotel imenovati.

⁶³ Zahteval je deščico in zapisal: »Janez je njegovo ime.« In vsi so se začudili.

⁶⁴ Pri tej priči so se mu razvezala usta in jezik ter je govoril in Boga hvalil.

⁶⁵ In vse njih sosede je obšel strah in po vsem judejskem pogorju se je govorilo o vsem tem.

⁶⁶ Vsi pa, ki so to slišali, so si vzeli k srcu in so govorili: »Kaj neki bo iz tega otroka? Gospodova roka je bila namreč z njim.«

Benediktus

⁶⁷ In njegov oče Zaharija je bil napolnjen s Svetim Duhom in je prerokoval, govoreč:

⁶⁸ »Hvaljen Gospod, Bog Izraelov, ker se je ozrl na svoje ljudstvo in mu pripravil odrešenje:

⁶⁹ povzdignil nam je rog zveličanja v hiši svojega služabnika Davida,

⁷⁰ kakor je govoril po ustih svojih svetih prerokov iz davnih vekov:

⁷¹ da nas bo rešil naših sovražnikov in iz rok vseh, kateri nas sovražijo,

⁷² da skaže usmiljenje našim očetom in se spomni svoje svete zaveze;

⁷³ kakor je prisegel Abrahamu, našemu očetu, da nam bo dal,

⁷⁴ da bomo rešeni iz rok sovražnikov in mu brez strahu

⁷⁵ v svetosti in pravičnosti pred njegovim obličjem služili vse dni življenja.

⁷⁶ In ti, dete, boš prerok Najvišjega, pojdeš namreč pred Gospodom pripravljat mu pota,

⁷⁷ da daš njegovemu ljudstvu spoznati odrešenje v odpuščanju njih grehov,

⁷⁸ po prisrčnem usmiljenju našega Boga, s katerim nas bo obiskal Vzhajajoči z višave,

⁷⁹ da razsvetli te, ki sedé v temi in smrtni senci, da naravna naše noge na pot miru.«

Skrito življenje Janeza Krstnika

⁸⁰ Otrok pa je rasel in se v duhu krepil; in bil je v samoti do dneva, ko je nastopil pred Izraelom.