Sv. Janez 8 - Ekumenska izdaja

Grešnica

¹ Jezus pa je šel na Oljsko goro.

² In zjutraj je zopet prišel v tempelj in vse ljudstvo je prihajalo k njemu; in sédel je ter jih učil.

³ Kar pripeljejo pismouki in farizeji ženo, zasačeno pri prešuštvovanju, jo postavijo v sredo

⁴ in mu rekó: »Učenik, ta žena je bila zasačena v prešuštvovanju.

⁵ V postavi nam Mojzes ukazuje take kamnati; kaj pa ti praviš?«

⁶ To so govorili, ker so ga skušali, da bi ga mogli tožiti. Jezus pa se je pripognil in je s prstom pisal po tleh.

⁷ Ko pa ga niso nehali vpraševati, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.«

⁸ In spet se je pripognil in pisal po tleh.

⁹ Ko pa so to slišali, so drug za drugim odhajali ven – počenši od najstarejših – in je ostal sam in žena v sredi.

¹⁰ Jezus se je vzravnal in ji rekel: »Žena, kje so? Te ni nobeden obsodil?«

¹¹ Ona pa je rekla: »Nobeden, Gospod.« In Jezus je rekel: »Tudi jaz te ne bom obsodil. Pojdi in odslej ne greši več!«]

Jezus, luč sveta

¹² Zopet jim je Jezus spregovoril: »Jaz sem luč sveta. Kdor gre za menoj, ne bo hodil v temi, marveč bo imel luč življenja.«

Prepir o Jezusovem pričevanju o sebi

¹³ Farizeji so mu rekli: »Ti pričuješ sam o sebi; tvoje pričevanje ni pravo.«

¹⁴ Jezus jim je odgovoril: »Tudi če jaz pričujem sam o sebi, je moje pričevanje pravo, ker vem, od kod sem prišel in kam grem. Vi pa ne veste, od kod prihajam in kam grem.

¹⁵ Vi sodite po mesu, jaz nikogar ne sodim.

¹⁶ In če jaz sodim, je moja sodba prava, ker nisem sam, ampak sva jaz in Oče, ki me je poslal.

¹⁷ Tudi v vaši postavi je zapisano, da je pričevanje dveh oseb pravo.

¹⁸ Jaz pričujem o sebi, in Oče, ki me je poslal, pričuje o meni.«

¹⁹ Rekli so mu tedaj: »Kje je tvoj Oče?« Jezus je odgovoril: »Ne poznate ne mene ne mojega Očeta. Ko bi poznali mene, bi poznali tudi mojega Očeta.«

²⁰ Te besede je govoril pri zakladnici, ko je učil v templju; in nihče ga ni prijel, ker njegova ura še ni prišla.

Svarilo nevernim Judom

²¹ Jezus jim je zopet rekel: »Jaz grem in iskali me boste in umrli v svojem grehu. Kamor jaz grem, vi ne morete priti.«

²² Judje so torej govorili: »Se bo mar usmrtil, ker pravi: ‚Kamor jaz grem, vi ne morete priti‘?«

²³ In jim je rekel: »Vi ste od tu doli, jaz sem od zgoraj; vi ste od tega sveta, jaz nisem od tega sveta.

²⁴ Zato sem vam rekel, da boste umrli v svojih grehih. Zakaj ako ne boste verovali, da sem jaz, boste umrli v svojih grehih.«

²⁵ Rekli so mu torej: »Kdo si ti?« Jezus jim je odgovoril: »Prav to, kar vam govorim.

²⁶ Mnogo imam o vas govoriti in soditi; toda ta, ki me je poslal, je resničen in jaz svetu govorim to, kar sem slišal od njega.«

²⁷ In niso spoznali, da jim je govoril o Očetu.

²⁸ Jezus je torej rekel: »Ko boste Sina človekovega povišali, takrat boste spoznali, da sem jaz in da sam od sebe nič ne delam, ampak govorim tako, kakor me je učil Oče.

²⁹ In tisti, ki me je poslal, je z menoj; ni me pustil samega, kajti jaz delam vedno to, kar je njemu všeč.«

³⁰ Ko jim je to govoril, so mnogi verovali vanj.

Jezus in Abraham

³¹ Tistim Judom, ki so verovali vanj, pa je Jezus govoril: »Če boste v mojem nauku vztrajali, boste zares moji učenci;

³² spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.«

³³ Rekli so mu: »Abrahamovi potomci smo in nismo nikdar nikomur služili; kako praviš ti: ‚Postali boste svobodni‘?«

³⁴ Jezus jim je odgovoril: »Resnično, resnično, povem vam: Vsakdo, ki dela greh, je suženj greha.

³⁵ Suženj ne ostane za vedno v hiši, sin ostane vedno.

³⁶ Ako vas torej Sin osvobodi, boste zares svobodni.

³⁷ Vem, da ste Abrahamovi potomci, toda vi me hočete umoriti, ker v vas ni prostora za moj nauk.

³⁸ Jaz govorim, kar sem videl pri svojem Očetu, in vi delate, kar ste videli pri svojem očetu.«

³⁹ Odgovorili so mu: »Naš oče je Abraham.« Jezus jim pravi: »Če bi bili Abrahamovi otroci, bi izvrševali Abrahamova dela.

⁴⁰ Zdaj me pa hočete umoriti, mene, ki sem vam povedal resnico, katero sem slišal od Boga; Abraham tega ni storil.

⁴¹ Vi izvršujete dela svojega očeta.« Rekli so mu: »Mi nismo rojeni iz prešuštvovanja; enega očeta imamo: Boga.«

⁴² Jezus jim je rekel: »Ko bi bil Bog vaš oče, bi mene ljubili, ker sem izšel in prišel iz Boga. Nisem namreč prišel sam od sebe, ampak me je on poslal.

⁴³ Zakaj ne umejete mojega govora? Ker ne morete poslušati mojega nauka.

⁴⁴ Vi imate hudiča za očeta in hočete spolnjevati želje svojega očeta. On je bil že od začetka ubijalec in ni obstal v resnici, ker v njem ni resnice. Kadar govori laž, govori iz svojega, ker je lažnik in njen oče.

⁴⁵ Ker pa jaz govorim resnico, mi ne verujete.

⁴⁶ Kdo izmed vas mi more dokazati greh? Če govorim resnico, zakaj mi ne verujete?

⁴⁷ Kdor je iz Boga, posluša božje besede. Zaradi tega jih vi ne poslušate, ker niste iz Boga.«

⁴⁸ Judje so mu odgovorili: »Ali ne govorimo prav, da si Samarijan in da imaš hudega duha?«

⁴⁹ Jezus je odgovoril: »Jaz nimam hudega duha, ampak častim svojega Očeta in vi mi čast jemljete.

⁵⁰ Jaz ne iščem svoje časti; je, kateri jo zahteva in sodi.

⁵¹ Resnično, resnično, povem vam: Če kdo izpolni moj nauk, vekomaj ne bo videl smrti.«

⁵² Judje so mu rekli: »Zdaj smo spoznali, da imaš hudega duha. Abraham je umrl in preroki in ti praviš: ‚Če kdo izpolni moj nauk, vekomaj ne bo okusil smrti.‘

⁵³ Si mar ti večji ko naš oče Abraham, ki je umrl? Tudi preroki so umrli; koga sam sebe delaš?«

⁵⁴ Jezus je odgovoril: »Ko bi jaz častil sam sebe, bi moja čast ne bila nič. Moj Oče je, ki me časti, on, o katerem vi pravite: naš Bog je;

⁵⁵ pa ga ne poznate, a jaz ga poznam. In ko bi rekel, da ga ne poznam, bi bil podoben vam, bi bil lažnik. Toda poznam ga in spolnjujem njegovo besedo.

⁵⁶ Vaš oče Abraham se je silno veselil, da bo videl moj dan; videl ga je in se vzradoval.«

⁵⁷ Judje so mu torej rekli: »Še petdeset let nimaš, in si videl Abrahama?«

⁵⁸ Jezus jim je rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Preden je bil Abraham, sem jaz.«

⁵⁹ Tedaj so pograbili kamne, da bi jih vrgli vanj, Jezus pa se je skril in odšel iz templja.