Sv. Janez 5 - Ekumenska izdaja

III. Drugi praznik v Jeruzalemu Ozdravljenje bolnega v Betesdi

¹ Potem je bil judovski praznik in Jezus se je napotil v Jeruzalem.

² Je pa v Jeruzalemu pri Ovčjih vratih kopališče, ki se po hebrejsko imenuje Betesda in ima pet stebrenikov.

³ V teh je ležala velika množica bolnikov: slepih, hromih, sušičnih, [ki so pričakovali plivkanja vode.

⁴ Kajti od časa do časa je v kopel prihajal Gospodov angel in je voda plivkala. In kdor je po plivkanju vode prvi vstopil, je ozdravel, naj je imel katero koli bolezen.]

⁵ Bil pa je tam neki človek, ki je bil osemintrideset let bolan.

⁶ Videl ga je Jezus ležečega, in ker je vedel, da je že dolgo bolan, mu je rekel: »Ali hočeš ozdraveti?«

⁷ Bolnik mu je odgovoril: »Gospod, nimam nikogar, ki bi me, kadar voda zaplivka, dejal v kopel; medtem pa, ko se jaz pomikam tja, vstopi pred menoj kdo drug.«

⁸ Jezus mu reče: »Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi!«

⁹ In takoj je mož ozdravel, vzel posteljo in hodil. Tisti dan pa je bila sobota.

¹⁰ Zatorej so Judje ozdravljencu govorili: »Sobota je; ne smeš postelje nositi!«

¹¹ On jim je odgovoril: »Tisti, ki me je ozdravil, mi je rekel: ‚Vzemi svojo posteljo in hodi!‘«

¹² Vprašali so torej: »Kdo je tisti, ki ti je rekel: ‚Vzemi svojo posteljo in hodi‘?«

¹³ Toda ozdravljenec ni vedel, kdo je. Jezus se je bil namreč umaknil, ker je bila ondi množica.

¹⁴ Pozneje ga je Jezus našel v templju in mu rekel: »Glej, ozdravel si; ne greši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega.«

¹⁵ Mož je odšel in Judom povedal, da je Jezus tisti, ki ga je ozdravil.

¹⁶ In zaradi tega, ker je Jezus delal taka dela v soboto, so ga Judje preganjali.

¹⁷ Jezus pa jim je rekel: »Moj Oče doslej dela in tudi jaz delam.«

¹⁸ Zaradi tega so ga Judje še bolj želeli umoriti, ker ni samo sobote kršil, ampak tudi Boga imenoval svojega Očeta in se delal Bogu enakega.

Govor o delovanju božjega Sina

¹⁹ Jezus se je torej oglasil in jim govoril: »Resnično, resnično, povem vam: Sin ne more sam od sebe delati ničesar, razen kar vidi, da dela Oče; kar koli namreč dela on, dela enako tudi Sin.

²⁰ Oče namreč Sina ljubi in mu kaže vse, kar sam dela; in še večja dela ko ta mu bo pokazal, da se boste čudili.

²¹ Kakor namreč Oče obuja in oživlja mrtve, tako tudi Sin oživlja, katere hoče.

²² Kajti Oče tudi nikogar ne sodi, temveč je vso sodbo dal Sinu,

²³ da bi vsi častili Sina, kakor časté Očeta; kdor ne časti Sina, ne časti Očeta, ki ga je poslal.

²⁴ Resnično, resnično, povem vam: Kdor posluša mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje in ne pride v sodbo, ampak je iz smrti prestopil v življenje.

²⁵ Resnično, resnično, povem vam: Pride ura in je že zdaj, ko bodo mrtvi slišali glas božjega Sina, in kateri ga bodo slišali, bodo živeli.

²⁶ Kajti kakor ima Oče v sebi življenje, tako je dal tudi Sinu, da ima življenje v sebi.

²⁷ In dal mu je oblast, da sodi, ker je Sin človekov.

²⁸ Ne čudite se temu; kajti pride ura, v kateri bodo vsi, ki so v grobeh, slišali njegov glas:

²⁹ in kateri so delali dobro, bodo vstali k življenju, kateri pa so delali húdo, bodo vstali k obsodbi.

³⁰ Jaz ne morem delati ničesar sam od sebe: kakor slišim, tako sodim; in moja sodba je pravična, ker ne iščem svoje volje, ampak voljo tistega, ki me je poslal.

³¹ Če jaz sam pričam o sebi, moje pričevanje ni pravo;

³² drug je, ki priča o meni, in vem, da je pričevanje, ki ga daje o meni, pravo.

³³ Vi ste poslali k Janezu in je pričeval za resnico.

³⁴ Jaz sicer ne sprejemam pričevanja od človeka; to pa pripovedujem zato, da bi se vi rešili.

³⁵ On je bil svetilka, ki gori in sveti, vi pa ste se hoteli nekaj časa veseliti ob njegovi luči.

³⁶ Jaz pa imam večje pričevanje, kakor je Janezovo; dela namreč, ki mi jih je dal moj Oče, da jih izvršim, prav ta dela, ki jih izvršujem, pričujejo o meni, da me je poslal Oče.

³⁷ Tudi Oče, ki me je poslal, je pričal o meni. Nikoli niste slišali njegovega glasu, niste videli njegove postave

³⁸ in tudi njegove besede nimate, da bi prebivala v vas, ker vi ne verujete tistemu, ki ga je on poslal.

³⁹ Preiskujete pisma, ker mislite, da imate v njih večno življenje, a prav ta so, ki pričujejo o meni,

⁴⁰ in vi nočete priti k meni, da bi imeli življenje.

⁴¹ Ne sprejemam časti od ljudi;

⁴² toda poznam vas, da nimate v sebi božje ljubezni.

⁴³ Jaz sem prišel v imenu svojega Očeta in me nočete sprejeti; če pride kdo drug v lastnem imenu, ga boste sprejeli.

⁴⁴ Kako bi mogli verovati vi, ki sprejemate čast drug od drugega in ne iščete časti, ki jo daje edini Bog?

⁴⁵ Ne mislite, da vas bom tožil pri Očetu jaz; vaš tožitelj je Mojzes, v katerega vi zaupate.

⁴⁶ Zakaj ko bi vi verjeli Mojzesu, bi verjeli meni. On je namreč pisal o meni.

⁴⁷ Če pa ne verjamete njegovemu pismu, kako boste verjeli mojim besedam?«