Sv. Janez 4 - Ekumenska izdaja

Odrešenik sveta se razodene Samarijanom

¹ Ko je tedaj Gospod spoznal, da so farizeji slišali, da Jezus pridobiva in krščuje več učencev ko Janez,

² čeprav Jezus sam ni krščeval, ampak njegovi učenci,

³ je zapustil Judejo in zopet odšel v Galilejo.

⁴ Treba pa mu je bilo iti skozi Samarijo.

⁵ Pride torej k samarijskemu mestu, ki se imenuje Sihar, blizu posestva, katero je bil Jakob dal svojemu sinu Jožefu.

⁶ Bil je tam Jakobov studenec. Ker je bil Jezus od pota utrujen, je pri studencu kar sédel; bilo je okoli šeste ure.

⁷ Pride žena Samarijanka, da bi zajela vode. Jezus ji reče: »Daj mi piti!«

⁸ Njegovi učenci so bili namreč odšli v mesto kupovat živeža.

⁹ Samarijanka mu pravi: »Kako da ti mene prosiš piti, ko si Jud, jaz pa Samarijanka?« Judje namreč niti ne govorijo s Samarijani.

¹⁰ Jezus ji je odgovoril: »Ko bi poznala božji dar in kdo je, ki ti pravi: ‚Daj mi piti,‘ bi ga ti prosila in bi ti dal žive vode.«

¹¹ Žena mu reče: »Gospod, nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok; od kod imaš torej živo vodo?

¹² Si mar ti večji ko naš oče Jakob, ki nam je dal ta vodnjak in je sam iz njega pil in njegovi sinovi in njegova živina?«

¹³ Jezus ji odgovori: »Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen;

¹⁴ kdor koli pa bo pil od vode, ki mu jo bom dal jaz, ne bo nikdar žejen, marveč bo voda, ki mu jo bom dal, v njem postala studenec vode, tekoče v večno življenje.«

¹⁵ Žena mu reče: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in ne bom hodila semkaj zajemat.«

¹⁶ Jezus ji reče: »Pojdi, pokliči svojega moža in pridi semkaj!«

¹⁷ Žena odgovori: »Nimam moža.« Jezus ji reče: »Prav si rekla: ‚Nimam moža‘;

¹⁸ zakaj imela si pet mož in tisti, ki ga imaš sedaj, ni tvoj mož; to si prav povedala.«

¹⁹ Žena mu reče: »Gospod, vidim, da si prerok.

²⁰ Naši očetje so Boga molili na tej gori, a vi govorite, da je kraj, kjer ga je treba moliti, v Jeruzalemu.«

²¹ Jezus ji pravi: »Veruj mi, žena, da pride ura, ko ne boste Očeta molili ne na tej gori ne v Jeruzalemu.

²² Vi molite, česar ne poznate; mi molimo, kar poznamo, kajti zveličanje prihaja od Judov.

²³ Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi molivci molili Očeta v duhu in resnici. Zakaj tudi Oče hoče takih molivcev.

²⁴ Bog je duh, in kateri ga molijo, ga morajo moliti v duhu in resnici.«

²⁵ Žena mu reče: »Vem, da pride Mesija, ki se imenuje Kristus; ko pride on, nam bo vse oznanil.«

²⁶ Jezus ji odgovori: »Jaz sem to, ki govorim s teboj!«

²⁷ Medtem so prišli njegovi učenci in so se čudili, da je govoril z žensko. Vendar ni nobeden rekel: »Kaj hočeš ali kaj govoriš z njo?«

²⁸ Žena je popustila vrč, šla v mesto in ljudem pripovedovala:

²⁹ »Pridite, poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila; ali ni on Kristus?«

³⁰ Šli so iz mesta in se napotili k njemu.

³¹ Medtem so ga učenci prosili: »Učenik, jej!«

³² On pa jim je rekel: »Jaz imam za živež jed, katere vi ne poznate.«

³³ Učenci so torej govorili med seboj: »Mar mu je kdo jedi prinesel?«

³⁴ Jezus jim reče: »Moja jed je, da izvršujem voljo tistega, ki me je poslal, in da dovršim njegovo delo.

³⁵ Ali ne pravite: ‚Še štiri mesece, pa pride žetev‘? Glejte, povem vam, povzdignite oči in poglejte polja, da so že bela za žetev.

³⁶ Žanjec prejema plačilo in spravlja sad v večno življenje, da se bosta skupno veselila sejalec in žanjec.

³⁷ Kajti v tem se uresničuje pregovor: ‚Eden seje, drugi žanje.‘

³⁸ Jaz sem vas poslal, da boste želi to, za kar se niste vi trudili. Drugi so se trudili in vi ste stopili v njih delo.«

³⁹ Iz tistega mesta je mnogo Samarijanov verovalo vanj zaradi besed žene, ki je pričevala: »Vse mi je povedal, kar sem bila storila.«

⁴⁰ Ko so torej Samarijani prišli k njemu, so ga prosili, naj ostane pri njih. Ostal je tam dva dni.

⁴¹ In še mnogo več jih je vanj verovalo zaradi njegove besede;

⁴² in ženi so govorili: »Ne verujemo več zaradi tvojega pripovedovanja, zakaj sami smo ga slišali in vemo, da je on resnično Zveličar sveta.«

Ozdravljenje sina kraljevega uradnika

⁴³ Po teh dveh dneh je od ondod odšel v Galilejo.

⁴⁴ Sam Jezus je namreč pričal, da prerok nima časti v domačem kraju.

⁴⁵ Ko je prišel v Galilejo, so ga Galilejci sprejeli, ker so videli vse, kar je bil ob prazniku storil v Jeruzalemu; kajti tudi oni so bili šli k prazniku.

⁴⁶ Prišel je torej spet v Kano galilejsko, kjer je bil vodo spremenil v vino. Bil pa je neki kraljev uradnik, čigar sin je bil v Kafarnaumu bolan.

⁴⁷ Ko je ta slišal, da je Jezus dospel iz Judeje v Galilejo, je prišel k njemu in ga prosil, naj pride in mu ozdravi sina; bil je namreč že na tem, da umrje.

⁴⁸ Jezus mu je tedaj rekel: »Če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete.«

⁴⁹ Kraljevi uradnik mu pravi: »Gospod, stopi tja, preden moj otrok umrje!«

⁵⁰ Jezus mu reče: »Pojdi, tvoj sin živi.« Mož je besedi, ki mu jo je rekel Jezus, verjel in je šel.

⁵¹ A že na poti so mu naproti prišli služabniki in naznanili, da njegov sin živi.

⁵² Povprašal jih je torej po uri, ob kateri mu je odleglo. Rekli so mu: »Včeraj ob sedmi uri ga je mrzlica pustila.«

⁵³ Oče je tedaj spoznal, da ob tisti uri, ob kateri mu je bil Jezus rekel: »Tvoj sin živi.« In veroval je on in vsa njegova hiša.

⁵⁴ To je bil že drugi čudež, ki ga je Jezus storil po svojem prihodu iz Judeje v Galilejo.