Sv. Janez 3 - Ekumenska izdaja

3. Jezus razodene skrivnost Duha učitelju v Izraelu Pogovor z Nikodemom

¹ Bil pa je med farizeji mož, Nikodem po imenu, judovski prvak.

² Ta je ponoči prišel k njemu in mu rekel: »Rabi, vemo, da si od Boga prišel kot Učenik; zakaj nihče ne more delati teh znamenj, ki jih ti delaš, ako ni Bog z njim.«

³ Jezus mu je odgovoril: »Resnično, resnično, povem ti, ako se kdo znova ne rodi, ne more videti božjega kraljestva.«

⁴ Nikodem mu reče: »Kako se more človek roditi, ko je star? Mar more vdrugič iti v telo svoje matere in se roditi?«

⁵ Jezus odgovori: »Resnično, resnično, povem ti, ako se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v božje kraljestvo.

⁶ Kar je rojeno iz mesa, je meso; in kar je rojeno iz Duha, je duh.

⁷ Ne čúdi se, da sem ti rekel: Treba vam je, da se znova rodite.

⁸ Veter veje, kjer hoče, in njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre: tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.«

⁹ Nikodem mu je odgovoril: »Kako se more to zgoditi?«

¹⁰ Jezus mu je rekel: »Ti si Izraelov učitelj, pa tega ne veš?

¹¹ Resnično, resnično, povem ti: Kar vemo, govorimo; in kar smo videli, spričujemo, a našega pričevanja ne sprejemate.

¹² Če sem vam govoril o pozemeljskih stvareh in ne verujete, kako boste verovali, če vam bom govoril o nebeških?

¹³ In nihče ni šel v nebesa kakor tisti, ki je prišel iz nebes, Sin človekov, ki je v nebesih.

¹⁴ In kakor je Mojzes povzdignil v puščavi kačo, tako mora biti povzdignjen Sin človekov,

¹⁵ da bi vsak, kdor veruje vanj, imel po njem večno življenje.

¹⁶ Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor veruje vanj, ne pogubil, ampak imel večno življenje.

¹⁷ Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet obsodil, marveč da bi se svet po njem rešil.

¹⁸ Kdor vanj veruje, ne bo obsojen; kdor pa ne veruje, je že v obsodbi, ker ne veruje v ime edinorojenega Sina božjega.

¹⁹ Obsodba pa je v tem, da je na svet prišla luč, pa so ljudje bolj vzljubili temo ko luč, zakaj njih dela so bila hudobna.

²⁰ Kajti vsak, kdor dela húdo, luč sovraži in ne hodi k luči, da bi se ne odkrila njegova dela;

²¹ kdor pa vrši resnico, prihaja k luči, da se njegova dela razodenejo, ker so storjena v Bogu.«

II. Potovanje v Samarijo in Galilejo Zadnje Krstnikovo pričevanje

²² Nato je Jezus šel s svojimi učenci v pokrajino Judejo in je tam z njimi prebival ter krščeval.

²³ Pa tudi Janez je krščeval v Enonu, blizu Salima, ker je bilo tam mnogo vodá, in prihajali so ter se dajali krstiti;

²⁴ Janez namreč še ni bil vržen v ječo.

²⁵ Nastalo pa je med Janezovimi učenci in nekim Judom prerekanje zaradi očiščevanja.

²⁶ In prišli so k Janezu ter mu rekli: »Učenik, tisti, ki je bil pri tebi onstran Jordana in ki si zanj pričal, glej, on krščuje in vse gre za njim.«

²⁷ Janez pa je odgovoril: »Ne more si človek nič vzeti, če mu ni dano iz nebes.

²⁸ Vi sami ste mi priče, da sem rekel: ‚Jaz nisem Kristus, marveč sem poslan pred njim.‘

²⁹ Kdor ima nevesto, je ženin; prijatelj ženinov pa, ki stoji in ga posluša, se zaradi ženinovega glasu srčno veseli. To moje veselje je torej dopolnjeno.

³⁰ On mora rasti, jaz pa se manjšati.

³¹ Tisti, ki prihaja od zgoraj, je nad vsemi, kateri pa je z zemlje, je pozemeljski in govori pozemeljsko. Tisti, ki prihaja iz nebes, je nad vsemi

³² in pričuje to, kar je videl in slišal, in njegovega pričevanja nihče ne sprejme.

³³ Kdor pa njegovo pričevanje sprejme, potrjuje, da je Bog resničen.

³⁴ Kogar je namreč poslal Bog, govori božje besede; kajti Bog ne daje Duha na mero.

³⁵ Oče ljubi Sina in mu je vse dal v roko.

³⁶ Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; kdor pa v Sina ne veruje, ne bo videl življenja, ampak ostane nad njim božja jeza.«