Sv. Janez 20 - Ekumenska izdaja

VIII. Dan vstajenja Prazen grob

¹ Prvi dan tedna je Marija Magdalena zgodaj, ko je bila še tema, šla h grobu in videla, da je kamen od groba odvaljen.

² Tekla je torej in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je Jezus ljubil, in jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.«

³ Peter in oni drugi učenec sta se torej odpravila in šla h grobu.

⁴ Skupaj sta tekla, pa je oni drugi učenec prehitel Petra in prvi prišel h grobu.

⁵ Sklonil se je in videl na tleh povoje – vendar ni vstopil.

⁶ Tedaj je prišel Simon Peter, ki je šel za njim, in je stopil v grob. Videl je, da so povoji na tleh

⁷ in da prtič, ki je bil na njegovi glavi, ni ležal med povoji, ampak posebej, zvit na drugem mestu.

⁸ Tedaj pa je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu, in je videl in veroval.

⁹ Nista še namreč umela pisma, da mora vstati od mrtvih.

¹⁰ Nato sta se učenca vrnila domov.

Jezus se prikaže Mariji Magdaleni

¹¹ Marija pa je stala zunaj pri grobu in jokala. Ko je jokala, se je sklonila v grob

¹² in je videla dva angela v belih oblačilih, ki sta sedela eden pri vzglavju in eden pri vznožju, kjer je bilo položeno Jezusovo telo.

¹³ Rečeta ji: »Žena, kaj jokaš?« Odgovori jima: »Mojega Gospoda so vzeli in ne vem, kam so ga položili.«

¹⁴ Ko je to izgovorila, se je obrnila in videla Jezusa, ki je stal tam, pa ni vedela, da je Jezus.

¹⁵ Jezus ji reče: »Žena, kaj jokaš? Koga iščeš?« Misleč, da je vrtnar, mu reče: »Gospod, če si ga ti odnesel, povej mi, kam si ga položil, ga bom jaz vzela.«

¹⁶ Jezus ji reče: »Marija!« Ona se obrne in mu reče: »Rabuní!« kar pomeni »Učenik!«

¹⁷ Jezus ji reče: »Ne dotikaj se me tako, zakaj nisem še šel k svojemu Očetu. Pojdi pa k mojim bratom in jim reci: ‚Grem k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.‘«

¹⁸ Marija Magdalena je šla in učencem naznanila, da je videla Gospoda in da ji je to rekel.

Jezus se prikaže apostolom

¹⁹ Zvečer tistega dne, prvega v tednu, je prišel Jezus pri zaklenjenih vratih tja, kjer so iz strahu pred Judi bili učenci, stopil v sredo mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!«

²⁰ In ko je bil to rekel, jim je pokazal roke in stran. Razveselili so se učenci, ko so videli Gospoda.

²¹ Tedaj jim je spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče poslal mene, tudi jaz pošljem vas.«

²² In po teh besedah je dihnil vanje in jim govoril: »Prejmite Svetega Duha;

²³ katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«

Jezus se prikaže Tomažu

²⁴ Tomaža, enega izmed dvanajsterih, ki se imenuje Dvojček, pa ni bilo med njimi, ko je Jezus prišel.

²⁵ Pripovedovali so mu torej drugi učenci: »Gospoda smo videli.« On pa jim je rekel: »Ako na njegovih rokah ne vidim znamenja žebljev in svojega prsta ne vtaknem v znamenja od žebljev in svoje roke ne položim v njegovo stran, ne bom veroval.«

²⁶ Čez osem dni so bili njegovi učenci zopet notri in Tomaž med njimi. Jezus pride pri zaprtih vratih, stopi v sredo in reče: »Mir vam bodi!«

²⁷ Potem reče Tomažu: »Deni svoj prst semkaj in poglej moje roke; podaj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren!«

²⁸ Tomaž mu odgovori: »Moj Gospod in moj Bog!«

²⁹ Jezus mu reče: »Ker si me videl, veruješ; blagor tistim, ki niso videli in so verovali.«

Konec

³⁰ Še mnogo drugih znamenj je storil Jezus vpričo svojih učencev, katera niso zapisana v tej knjigi.

³¹ Ta pa so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus – Kristus, božji Sin, in da bi po veri imeli življenje v njegovem imenu.