Sv. Janez 16 - Ekumenska izdaja

¹ To sem vam povedal, da se ne pohujšate.

² Iz shodnic vas bodo izobčevali; pride celo ura, da bo vsak, ki vas umori, mislil, da služi Bogu.

³ In to bodo delali, ker niso spoznali ne Očeta ne mene.

⁴ A to sem vam rekel, da se boste, ko pride ura za to, spominjali, da sem vam povedal jaz. Spočetka vam tega nisem povedal, ker sem bil pri vas.

Jezus obljubi Tolažnika

⁵ Zdaj pa odhajam k njemu, ki me je poslal, in nihče izmed vas me ne vpraša: ‚Kam greš?‘

⁶ Ker pa sem vam to povedal, vam je žalost napolnila srce.

⁷ Toda resnico vam govorim: za vas je dobro, da grem. Zakaj če ne odidem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal.

⁸ In ko pride, bo on prepričal svet o grehu in o pravičnosti in o sodbi;

⁹ o grehu, ker vame ne verujejo;

¹⁰ o pravičnosti, ker grem k Očetu in me ne boste več videli;

¹¹ o sodbi pa, ker je vladar tega sveta obsojen.

¹² Še mnogo vam imam povedati, a zdaj bi še ne mogli nositi.

¹³ Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo vodil k popolni resnici; ne bo namreč govoril sam od sebe, temveč bo govoril, kar bo slišal, in vam bo oznanjal prihodnje reči.

¹⁴ On bo poveličal mene, ker bo jemal iz mojega in oznanjal vam.

¹⁵ Vse, kar ima Oče, je moje; zato sem rekel, da bo jemal iz mojega in oznanjal vam.

Napoved skorajšnje vrnitve

¹⁶ Še malo in ne boste me več videli, in spet malo in me boste videli, ker grem k Očetu.«

¹⁷ Tedaj so nekateri njegovi učenci govorili med seboj: »Kaj je to, kar nam pravi: ‚Še malo in ne boste me videli, in spet malo in me boste videli‘ in ‚grem k Očetu‘?«

¹⁸ Govorili so torej: »Kaj je to, kar pravi ‚malo‘? Ne vemo, kaj govori.«

¹⁹ Jezus je spoznal, da so ga hoteli vprašati, in jim je rekel: »O tem se med seboj vprašujete, ker sem rekel: ‚Še malo in ne boste me videli, in spet malo in me boste videli‘?

²⁰ Resnično, resnično, povem vam: Jokali boste in žalovali, svet pa se bo veselil; vi boste žalovali, toda vaša žalost se bo spremenila v veselje.

²¹ Žena na porodu je žalostna, ker je prišla njena ura. Ko pa porodi dete, od veselja, da je človek rojen na svet, ne misli več na bridkost.

²² Tudi vi zdaj žalujete; a zopet vas bom videl in vaše srce se bo veselilo in vašega veselja vam ne bo nihče vzel.

²³ In tisti dan me ne boste nič vpraševali. Resnično, resnično, povem vam: Ako boste Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal.

²⁴ Doslej v mojem imenu niste ničesar prosili. Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje popolno.

²⁵ To sem vam govoril v prilikah; pride pa ura, ko vam ne bom več govoril v prilikah, ampak vam bom o Očetu oznanjeval očitno.

²⁶ Tisti čas boste prosili v mojem imenu in vam ne rečem, da bom jaz prosil Očeta za vas;

²⁷ zakaj Oče sam vas ljubi, ker vi ljubite mene in verujete, da sem prišel od Boga.

²⁸ Izšel sem iz Očeta in prišel na svet; zdaj spet zapuščam svet in grem k Očetu.«

²⁹ »Glej,« mu rečejo njegovi učenci, »zdaj govoriš očitno in ne pripoveduješ nobene prilike.

³⁰ Zdaj vemo, da vse veš in ne potrebuješ, da bi te kdo vpraševal. Zato verujemo, da si izšel od Boga.«

³¹ Jezus jim je odgovoril: »Zdaj verujete?

³² Glejte, prihaja ura in je že prišla, ko se razkropite vsak v svoj kraj in me zapustite samega. Vendar nisem sam, ker je z menoj Oče.

³³ To sem vam povedal, da bi v meni imeli mir. Na svetu boste imeli stisko; a zaupajte, jaz sem svet premagal.«