Sv. Janez 11 - Ekumenska izdaja

Obuditev Lazarja

¹ Bil pa je nekdo bolan, Lazar iz Betanije, iz vasi Marije in njene sestre Marte.

² Marija je bila tista, ki je Gospoda mazilila z oljem in mu obrisala noge s svojimi lasmi; njen brat Lazar je bil bolan.

³ Sestri sta mu torej sporočili: »Gospod, glej, ta, ki ga ljubiš, je bolan.«

⁴ Ko je Jezus to slišal, je rekel: »Ta bolezen ni za smrt, ampak v božjo slavo, da se po njej poveliča božji Sin.«

⁵ Jezus je ljubil Marto in njeno sestro in Lazarja.

⁶ Ko je torej slišal, da je bolan, je ostal še dva dni v kraju, kjer je bil,

⁷ potem pa je rekel učencem: »Pojdimo spet v Judejo!«

⁸ Učenci mu rečejo: »Učenik, pravkar so te hoteli Judje kamnáti in zopet greš tja?«

⁹ Jezus je odgovoril: »Ali nima dan dvanajst ur? Če kdo hodi podnevi, se ne spotakne, ker gleda luč tega sveta.

¹⁰ Če pa kdo hodi ponoči, se spotakne, ker pri njem ni luči.«

¹¹ To je izgovoril in nato jim je rekel: »Naš prijatelj Lazar spi, jaz pa grem, da ga zbudim.«

¹² Njegovi učenci so mu torej rekli: »Gospod, ako spi, bo ozdravel.«

¹³ Jezus pa je govoril o njegovi smrti, a oni so mislili, da govori o počitku v spanju.

¹⁴ Tedaj jim je Jezus naravnost povedal: »Lazar je umrl

¹⁵ in zaradi vas se veselim, da nisem bil tam, da boste verovali. A pojdimo k njemu!«

¹⁶ Tomaž, ki se imenuje Dvojček, je tedaj rekel tovarišem: »Pojdimo še mi, da umrjemo z njim.«

¹⁷ Jezus je tedaj prišel in ga dobil, ko je bil že štiri dni v grobu. –

¹⁸ Betanija pa je bila blizu Jeruzalema, oddaljena kakih petnajst tečajev. –

¹⁹ Mnogo Judov je bilo prišlo k Marti in Mariji, da bi ju tolažili zaradi njunega brata.

²⁰ Ko je torej Marta slišala, da prihaja Jezus, mu je šla naproti, Marija pa je sedela doma.

²¹ Marta je Jezusu rekla: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl.

²² A tudi zdaj vem, da ti bo Bog dal, kar koli ga poprosiš.«

²³ Jezus ji reče: »Tvoj brat bo vstal.«

²⁴ Marta mu odgovori: »Vem, da bo vstal ob vstajenju, poslednji dan.«

²⁵ Jezus ji reče: »Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor veruje v mene, bo živel, tudi če umrje;

²⁶ in kdor koli živi in veruje v mene, vekomaj ne bo umrl. Veruješ to?«

²⁷ »Dà, Gospod,« mu reče: »jaz verujem, da si ti Kristus, božji Sin, ki mora priti na svet.«

²⁸ Po teh besedah je odšla in na tihem poklicala svojo sestro Marijo in rekla: »Učenik je tukaj in te kliče.«

²⁹ Ko je ta to slišala, je hitro vstala in stopila k njemu;

³⁰ Jezus namreč še ni bil prišel v vas, ampak je bil še na kraju, kjer ga je bila srečala Marta.

³¹ Ko so torej Judje, ki so bili z njo v hiši in jo tolažili, videli, da je Marija hitro vstala in šla ven, so šli za njo, misleč, da gre h grobu, da bi se tam zjokala.

³² Ko je Marija prišla tja, kjer je bil Jezus, in ga je zagledala, mu je padla k nogam ter mu rekla: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl.«

³³ Ko jo je tedaj Jezus videl, da joka in da jokajo Judje, ki so prišli z njo, se je v duhu raztožil; in zadrhtel je

³⁴ ter je rekel: »Kam ste ga položili?« Rečejo mu: »Gospod, pridi in poglej!«

³⁵ In Jezus se je zjokal.

³⁶ Judje so tedaj govorili: »Glejte, kako ga je ljubil!«

³⁷ Nekateri izmed njih pa so rekli: »Ali ni mogel on, ki je oči odprl slepemu, tudi storiti, da bi ta ne umrl?«

³⁸ Jezus se spet raztoži in gre h grobu. Bila je to votlina in k njej je bil prislonjen kamen.

³⁹ Jezus veli: »Odvalite kamen!« Marta, sestra umrlega, mu reče: »Gospod, že dehni; kajti že četrti dan leži.«

⁴⁰ Jezus ji reče: »Ali ti nisem dejal, da boš videla božjo slavo, če boš verovala?«

⁴¹ Odvalili so torej kamen. Jezus pa je povzdignil oči kvišku in rekel: »Oče, zahvalim te, da si me uslišal.

⁴² Jaz sem vedel, da me vselej uslišiš, toda zaradi okoli stoječega ljudstva sem rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.«

⁴³ In ko je to izrekel, je z močnim glasom zaklical: »Lazar, pridi ven!«

⁴⁴ In umrli je prišel ven, na nogah in rokah povezan s povoji, in njegov obraz je bil ovit s prtom. Jezus jim reče: »Razvežite ga in pustite, naj hodi.«

Judovski voditelji sklenejo Jezusa usmrtiti

⁴⁵ Mnogo Judov, ki so bili prišli k Mariji in so videli, kaj je storil, je verovalo vanj;

⁴⁶ nekateri izmed njih pa so odšli k farizejem in so jim povedali, kaj je Jezus storil.

⁴⁷ Veliki duhovniki in farizeji so torej sklicali zbor in so govorili: »Kaj naj počnemo? Kajti ta človek dela mnogo čudežev.

⁴⁸ Če ga tako pustimo, bodo vsi verovali vanj in prišli bodo Rimljani ter pokončali naš kraj in naš narod.«

⁴⁹ Eden izmed njih, Kajfa, ki je bil tisto leto veliki duhovnik, jim je rekel: »Vi nič ne veste

⁵⁰ in ne pomislite, da je za vas bolje, da eden umrje za ljudstvo in ne propade ves narod.«

⁵¹ Tega pa ni rekel sam od sebe, ampak je kot veliki duhovnik tistega leta prerokoval, da mora Jezus umreti za narod;

⁵² pa ne samo za narod, ampak da bi zbral razkropljene božje otroke.

⁵³ Od tega dne je bilo torej med njimi sklenjeno, da ga usmrtijo.

⁵⁴ Jezus torej ni več očitno hodil med Judi, ampak je od tam odšel v pokrajino blizu puščave, v mesto, imenovano Efrem, in je s svojimi učenci tam ostal.

VII. Zadnja velika noč 1. Pred trpljenjem Velika noč je blizu

⁵⁵ Bila pa je blizu judovska velika noč in mnogo ljudi z dežele je šlo pred veliko nočjo v Jeruzalem, da bi se očistili.

⁵⁶ In iskali so Jezusa ter v templju stojé med seboj govorili: »Kaj se vam zdi? Ali morebiti ne pride na praznik?«

⁵⁷ Veliki duhovniki in farizeji pa so bili dali povelje, naj naznani, če kdo zve, kje je, da ga bodo prijeli.