Sv. Janez 10 - Ekumenska izdaja

Dobri pastir

¹ »Resnično, resnično, povem vam: Kdor ne pride v ovčji hlev skozi vrata, ampak prileze drugod, ta je tat in ropar.

² Kdor pa pride skozi vrata, je pastir ovác.

³ Njemu vratar odpre in ovce poslušajo njegov glas in on svoje pokliče po imenu in jih vodi ven.

⁴ Kadar svoje ovce izpusti, gre pred njimi in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas.

⁵ Za tujim pa ne pojdejo, ampak bodo zbežale od njega, ker ne poznajo glasu tujih.«

⁶ To priliko jim je povedal Jezus; oni pa niso razumeli, kaj je pomenilo, kar jim je govoril.

⁷ Jezus jim je torej zopet spregovoril: »Resnično, resnično, povem vam: Jaz sem vrata k ovcam.

⁸ Vsi, kolikor jih je prišlo pred mano, so tatje in roparji, ovce pa jih niso poslušale.

⁹ Jaz sem vrata: kdor stopi skozi mene, bo rešen in bo hodil noter in hodil ven in bo našel pašo.

¹⁰ Tat ne pride, razen da krade in kolje in pogublja; jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju.

¹¹ Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir dá svoje življenje za ovce.

¹² Najemnik, ki ni pastir in ovce niso njegove, ko vidi, da volk prihaja, ovce popusti ter zbeži, in volk jih pograbi in razkropi.

¹³ Najemnik zbeži, ker je najemnik in za ovce ni v skrbeh.

¹⁴ Jaz sem dobri pastir in svoje poznam in moje poznajo mene,

¹⁵ kakor mene pozna Oče in jaz poznam Očeta; in za ovce dam svoje življenje.

¹⁶ Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati: in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir.

¹⁷ Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga zopet prejmem.

¹⁸ Nihče mi ga ne more vzeti, ampak ga jaz dam sam od sebe. Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga zopet vzamem. To naročilo sem prejel od svojega Očeta.«

¹⁹ Vnovič je zaradi teh besed nastala razprtija med Judi.

²⁰ Mnogo izmed njih jih je govorilo: »Hudega duha ima in meša se mu, kaj ga poslušate?«

²¹ Drugi so govorili: »To niso besede takega, ki je obseden; ali mar hudi duh more oči odpreti slepim?«

VI. Praznik tempeljskega posvečenja Jezus se označi za božjega Sina

²² Takrat se je v Jeruzalemu obhajal praznik tempeljskega posvečenja. Bila je zima

²³ in Jezus je v templju hodil po Salomonovem stebreniku.

²⁴ Obstopili so ga Judje in mu govorili: »Doklej nas boš pustil v negotovosti? Če si ti Kristus, nam odkrito povej!«

²⁵ Jezus jim je odgovoril: »Povedal sem vam, pa ne verujete. Dela, ki jih izvršujem v imenu svojega Očeta, pričajo o meni.

²⁶ Toda vi ne verujete, ker niste izmed mojih ovác.

²⁷ Moje ovce poslušajo moj glas in jaz jih poznam in hodijo za menoj.

²⁸ In jaz jim dam večno življenje: in nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke.

²⁹ Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji ko vse; in nihče ne more nečesa iztrgati iz roke mojega Očeta.

³⁰ Jaz in Oče sva êno.«

³¹ Tedaj so Judje zopet pograbili kamne, da bi ga kamnali.

³² Jezus jim je rekel: »Mnogo dobrih del sem vam pokazal od Očeta; zaradi katerega teh del me hočete kamnati?«

³³ Judje so mu odgovorili: »Ne kamnamo te zaradi dobrega dela, ampak zaradi bogokletja, ker se ti, ki si človek, delaš Boga.«

³⁴ Jezus jim je odgovoril: »Ali ni zapisano v vaši postavi: ‚Jaz sem rekel: bogovi ste‘?

³⁵ Če je bogove imenoval one, katerim je bila govorjena božja beseda, in se pismo ne more ovreči:

³⁶ ali boste tistemu, ki ga je Oče posvetil in poslal na svet, očitali: ‚Bogokletno govoriš‘ – ker sem rekel: Božji Sin sem?

³⁷ Če ne vršim del svojega Očeta, mi nikar ne verujte;

³⁸ če pa jih vršim, tudi če meni ne verujete, verujte delom, da boste spoznali in se prepričali, da je Oče v meni in jaz v Očetu.«

³⁹ Hoteli so ga zgrabiti, pa se je umaknil njihovi roki.

Jezus se umakne čez Jordan

⁴⁰ In odšel je spet čez Jordan, v tisti kraj, kjer je Janez najprej krščeval, in je tam ostal.

⁴¹ In mnogo jih je prišlo k njemu in so govorili: »Janez ni storil nobenega čudeža; toda vse, kar je rekel Janez o njem, je bilo resnično.«

⁴² In mnogo jih je tam sprejelo vero vanj.