Sofonija 2 - Ekumenska izdaja

Poziv k spreobrnjenju

¹ Spametujte se! Ukloni se, o trmasto ljudstvo,

² preden se rodi sklep, da postanete kakor pleve, ki odleté, preden vas zaloti srd Gospodove jeze, preden vas zaloti dan Gospodove jeze.

³ Iščite Gospoda, vsi ponižni v deželi, ki vršite njegovo pravico! Iščite pravičnost, iščite ponižnost, morebiti se skrijete ob dnevu Gospodove jeze.

II. Sodba nad narodi Nad Filistejci

⁴ Da, Gaza bo razdejana, Askalon bo puščava, Azot bodo ob belem dnevu izgnali in Akaron bo izkoreninjen.

⁵ Gorje vam, prebivalci ob morju, ljudstvo Krečanov! O Kanaan, dežela Filistejcev: Zoper tebe govori beseda Gospodova: »Spremenim te v razvalino, da boš brez prebivalca.«

⁶ Tedaj postane pokrajina ob morju pastirski pašnik in ovčja ograja;

⁷ pokrajino ob morju dobi ostanek hiše Judove; tam bodo pasli, v askalonskih hišah bodo zvečer počivali. Zakaj Gospod, njih Bog, jih obišče in dovrši njihovo obnovo.

Nad Moabci in Amonci

⁸ Slišal sem zasmehovanje Moaba in sramotenje Amonovih sinov, s čimer so žalili moje ljudstvo in se košatili zoper njegovo deželo.

⁹ Zavoljo tega, kakor resnično živim, govori Gospod nad vojskami, Bog Izraelov: »Moab bo kakor Sodoma, Amonovi sinovi kakor Gomora: goščava trnja, solna jama in večna puščava! Ostanek mojega ljudstva jih opleni, ostanek mojega ljudstva jih dobi v dediščino!«

¹⁰ To jim bo cena za njihovo prevzetnost, ker so sramotili in se širokoustili zoper ljudstvo Gospoda nad vojskami.

¹¹ Gospod jim bo strašen. Pokončal bo vse bogove na zemlji; njega bodo molili, vsak v svojem kraju, narodi vseh otokov.

Nad Etiopijo

¹² »Tudi vi, Etiopci, boste zadeti z mojim mečem.«

Nad Asirijo

¹³ Stegnil bo svojo roko proti severu, uničil bo Asur in spremenil bo Ninive v pustinjo, v suho puščavo.

¹⁴ Črede bodo tam taborile in vsakovrstne živali; pelikan in bobnarica bosta prenočevala na glavičih ninivskih stebrov; sova bo skovikala v oknu. Na pragih bo razdejanje, ker je odpadel cedrov deščeni oboj.

¹⁵ To je torej zmagoslavno mesto, ki se je varno čutilo in govorilo: »Jaz in nihče drug!« Kako se je spremenilo v puščavo, v živalski brlog! Vsak, ki gre mimo, samo požvižga in mahne z roko.