Ruta 3 - Ekumenska izdaja

Rutin dogovor z Boozom

¹ Tedaj je rekla njena tašča Noema: »Moja hči, ali ti naj ne poiščem doma, da ti bo dobro?

² In ali ni Booz, ki si bila pri njegovih deklah, najin sorodnik? Glej, nocoj veja ječmen na gumnu!

³ Umij se torej, pomazili in obleci pa pojdi na gumno! Ne daj, da bi te mož opazil, dokler ne neha jesti in piti.

⁴ Ko pa leže, si zapomni mesto, kjer bo spal, pa pojdi ter odgrni prostor pri njegovih nogah in lezi! In on ti bo povedal, kaj naj storiš.«

⁵ Odgovorila ji je: »Vse, kar si rekla, bom storila.«

⁶ Šla je torej na gumno in storila povsem, kakor ji je velela tašča.

⁷ Ko se je Booz najedel in napil, bil dobre volje ter šel leč za kopico, je prišla natihoma, odgrnila prostor pri njegovih nogah in legla.

⁸ Opolnoči pa je groza obšla moža. Sklonil se je in glej, ženska je ležala pri njegovih nogah!

⁹ Rekel je: »Kdo si?« Odgovorila je: »Ruta, tvoja dekla! Razgrni krajec svojega plašča čez svojo deklo, ker si odkupitelj!«

¹⁰ Odvrnil je: »Blagoslovljena od Gospoda, moja hči! Ljubezen, ki jo zdaj kažeš, je lepša ko prejšnja, ker nisi hodila za mladeniči, bodisi ubogimi ali bogatimi.

¹¹ Sedaj pa, moja hči, se nikar ne boj! Vse, kar si rekla, ti bom storil. Saj ve vsakdo pri vratih mojega ljudstva, da si krepostna žena.

¹² A seveda je res, da sem odkupitelj; toda je še drug odkupitelj, ki je bližji sorodnik kot jaz.

¹³ Ostani to noč tu! Ako te bo hotel jutri odkupiti, dobro, naj te odkupi. Če pa te ne bo hotel odkupiti, te bom jaz odkupil, kakor resnično Gospod živi. Spi do jutra!«

¹⁴ Spala je torej pri njegovih nogah do jutra. Vstala pa je, preden je mogel človek človeka spoznati. Rekel je namreč: »Naj se ne zve, da je prišla ženska na gumno!«

¹⁵ Potem je velel: »Vzemi ogrinjalo, ki ga imaš na sebi, in ga drži!« Držala ga je, in nameril je šest meric ječmena ter ji ga naprtil. Potem je šla v mesto.

¹⁶ Ko je prišla k svoji tašči, je ta rekla: »Kako je, moja hči?« In povedala ji je vse, kar ji je mož storil.

¹⁷ Rekla je tudi: »Teh šest meric ječmena mi je dal, ker je menil: ‚Ne hodi praznih rok k svoji tašči!‘«

¹⁸ Odgovorila ji je: »Počakaj, moja hči, dokler ne zveš, kako se bo končalo; kajti mož ne bo miroval, dokler ne dožene stvari še danes do konca.«