Rimljanom 8 - Ekumenska izdaja

2. Kristjanovo življenje po Duhu Življenje Duha

¹ Zatorej ni zdaj nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu:

² zakaj postava Duha, ki oživlja v Kristusu Jezusu, me je oprostila postave greha in smrti.

³ Kar je bilo namreč postavi nemogoče, ker je bila zaradi mesa slabotna, je storil Bog: poslal je svojega Sina v podobi grešnega mesa in zaradi greha in je obsodil greh na mesu,

⁴ da bi se to, kar zahteva postava, spolnilo v nas, kateri ne živimo po mesu, ampak po duhu.

⁵ Zakaj tisti, ki živé po mesu, mislijo na to, kar je mesenega, kateri pa po duhu, na to, kar je duhovnega.

⁶ Meseno mišljenje je namreč smrt, duhovno mišljenje pa je življenje in mir.

⁷ Kajti meseno mišljenje je sovraštvo nasproti Bogu, ker se ne pokorava božji postavi; saj se niti ne more.

⁸ Kateri pa živé po mesu, se Bogu ne morejo priljubiti.

⁹ Vi pa ne živite po mesu, temveč po duhu, seveda če v vas prebiva Duh božji. Ako pa kdo nima Duha Kristusovega, ta ni njegov.

¹⁰ Ako je pa Kristus v vas, je sicer telo mrtvo zaradi greha, duh pa je življenje zaradi opravičenja.

¹¹ In če prebiva v vas Duh njega, ki je od mrtvih obudil Jezusa, bo on, ki je Jezusa Kristusa obudil od mrtvih, tudi vaša umrljiva telesa oživil po svojem Duhu, ki v vas prebiva.

¹² Torej, bratje, nismo dolžni mesu, da bi po mesu živeli.

¹³ Zakaj če po mesu živite, boste umrli; če pa z duhom dela mesa mrtvite, boste živeli.

Božji otroci po Duhu

¹⁴ Kateri koli namreč se dajo voditi božjemu Duhu, ti so božji otroci.

¹⁵ Kajti niste prejeli duha suženjstva zopet v strah, ampak prejeli ste duha sinovstva, v katerem kličemo: »Aba, Oče!«

¹⁶ Sam Duh pričuje z našim duhom, da smo božji otroci.

¹⁷ Ako pa otroci, tudi dediči, dediči božji, sodediči pa Kristusovi, če le z njim trpimo, da bomo z njim tudi poveličani.

Določeni za slavo

¹⁸ Mislim namreč, da se trpljenje sedanjega časa ne dá primerjati s slavo, ki se bo razodela nad nami.

¹⁹ Kajti stvarstvo željno pričakuje razodetja božjih sinov.

²⁰ Stvarstvo je bilo namreč podvrženo ničevosti, ne iz svoje volje, ampak zaradi tistega, ki ga je podvrgel, v upanju,

²¹ da se bo tudi stvarstvo sámo iz suženjstva pokvarjenosti rešilo v svobodo poveličanih božjih otrok.

²² Vemo namreč, da doslej vse stvarstvo skupno zdihuje in trpi v porodnih bolečinah.

²³ Pa ne le ono, ampak tudi mi, ki imamo prvine Duha; tudi mi sami pri sebi zdihujemo, ko čakamo posinovljenja, odrešenja svojega telesa.

²⁴ Za to upanje smo bili namreč rešeni. Upanje pa, ki se vidi, ni upanje. Kajti kar kdo vidi, čemu bi to še upal?

²⁵ Če pa upamo, česar ne vidimo, pričakujemo v potrpežljivosti.

²⁶ Prav tako pa tudi Duh podpira našo slabotnost; kaj naj bi namreč prosili, kakor je treba, ne vemo, marveč sam Duh prosi za nas z neizrekljivimi zdihi.

²⁷ On pa, ki preiskuje srca, vé, kaj je namen Duha, ker po božji volji prosi za svete.

Poklicani – opravičeni

²⁸ Vemo pa, da tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu, njim, ki so po njegovem sklepu poklicani.

²⁹ Zakaj katere je vnaprej poznal, jih je tudi vnaprej določil, naj bodo podobni njegovemu Sinu, da bi bil on prvorojenec med mnogimi brati.

³⁰ Katere pa je vnaprej določil, jih je tudi poklical; in katere je poklical, jih je tudi opravičil; katere pa je opravičil, jih je tudi poveličal.

Hvalnica božji ljubezni

³¹ Kaj torej porečemo k temu? Če je Bog z nami, kdo je zoper nas?

³² In on svojemu lastnemu Sinu ni prizanesel, ampak ga je dal za nas vse. Kako nam torej ne bo z njim tudi vsega podaril?

³³ Kdo bo tožil izvoljence božje? Bog, ki opravičuje?

³⁴ Kdo jih bo obsodil? Kristus Jezus, ki je umrl, še več: ki je vstal od mrtvih, ki sedi celo na desnici božji, ki tudi prosi za nas?

³⁵ Kdo nas bo ločil od ljubezni Kristusove? Nadloga ali stiska ali preganjanje? Ali lakota ali nagota ali nevarnost ali meč? –

³⁶ Kakor je pisano: »Zaradi tebe nas moré ves dan, imeli so nas za klavne ovce.«

³⁷ Toda v vsem tem zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil.

³⁸ Zakaj prepričan sem, da nas ne smrt ne življenje ne angeli ne poglavarstva ne sedanjost ne prihodnost ne moči

³⁹ ne visokost ne globokost ne kaka druga stvar ne bo mogla ločiti od ljubezni božje, ki je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem.