Rimljanom 4 - Ekumenska izdaja

3. Abrahamov zgled Abraham je bil opravičen po veri

¹ Kaj torej porečemo, da je dosegel Abraham, naš praded po mesu?

² Zakaj če je bil Abraham opravičen po delih, se more ponašati. Toda ne pred Bogom.

³ Kaj namreč pravi pismo? »Véroval je Abraham Bogu in štelo se mu je v pravičnost.«

⁴ Kdor dela, se mu plačilo ne šteje po milosti, marveč po dolžnosti.

⁵ Temu pa, ki ne opravlja del, toda veruje vanj, ki grešnika opravičuje, se v pravičnost šteje njegova vera.

⁶ Tako tudi David blagruje človeka, kateremu Bog pravičnost prisoja brez del:

⁷ »Blagor njim, katerim so hudobije odpuščene in katerih grehi so pokriti;

⁸ blagor človeku, kateremu Gospod ne prišteva greha.«

Neodvisno od obreze

⁹ Velja torej to blagrovanje za obrezane, ali tudi za neobrezane? Pravimo namreč, da se je vera Abrahamu štela v pravičnost.

¹⁰ Kako se je torej štela? Ko je bil obrezan, ali ko še ni bil obrezan? Ne, ko je bil obrezan, ampak, ko je bil neobrezan;

¹¹ in znamenje obreze je dobil kot pečat pravičnosti, ki jo je imel po veri, ko je bil še neobrezan, da je oče vseh tistih, ki verujejo neobrezani, da bi se tudi njim prisodila pravičnost,

¹² pa tudi oče tistih, ki so obrezani, pa ne samo obrezani, ampak tudi hodijo po stopinjah vere, ki jo je imel naš oče Abraham pred obrezo.

Dediščina je neodvisna od postave

¹³ Zakaj Abrahamu ali njegovemu potomstvu je bila obljuba, da bo dedič sveta, dana, ne zaradi postave, ampak zaradi pravičnosti iz vere.

¹⁴ Ko bi bili namreč dediči tisti, ki so iz postave, bi bila vera prazna in obljuba brez učinka.

¹⁵ Zakaj postava povzroča jezo; kjer namreč ni postave, tudi ni prestopka.

¹⁶ Zato »iz vere«, da je »po milosti«, da je obljuba tako zagotovljena za vse potomstvo, ne samo potomstvo iz postave, ampak tudi iz vere Abrahamove, ki je oče nas vseh –

¹⁷ kakor je pisano: »Za očeta mnogih narodov sem te postavil« – pred njim, kateremu je veroval, pred Bogom, ki oživlja mrtve in to, kar ne biva, kliče, da biva.

Abrahamova vera in vera kristjanov

¹⁸ Proti upanju je upal in veroval, da postane oče mnogih narodov, kakor je bilo rečeno: »Takó bo s tvojim potomstvom.«

¹⁹ In ne da bi opešal v veri, je opazil, da je njegovo telo zamrlo, ker je imel blizu sto let, in da je zamrlo Sarino materinstvo;

²⁰ glede božje obljube pa se ni dal zbegati z nezaupnostjo, temveč se je v veri utrdil in dal Bogu hvalo,

²¹ popolnoma prepričan, da more tudi storiti, kar je obljubil;

²² zato se mu je tudi štelo v pravičnost.

²³ Ni pa zapisano samo zaradi njega, da se mu je štelo,

²⁴ ampak tudi zaradi nas, ki se nam bo štelo, če bomo verovali v njega, ki je od mrtvih obudil našega Gospoda Jezusa,

²⁵ ki je bil žrtvovan zaradi naših grehov in je vstal zaradi našega opravičenja.