Rimljanom 3 - Ekumenska izdaja

Kljub božjim obljubam

¹ V čem je torej prednost Judov, ali kaj jim koristi obreza?

² Prav veliko v vsakem oziru. Predvsem to, da so jim poverjene božje obljube.

³ Kaj zato, če so se nekateri izneverili? Ali bo njih nezvestoba ovrgla božjo zvestobo?

⁴ Nikakor; kaže naj se marveč, da je Bog resničen, vsak človek pa lažniv, kakor je pisano: »– da se izkažeš pravičnega v svojih besedah in zmagaš, kadar te sodijo«.

⁵ Ako pa naša krivičnost odkriva božjo pravičnost, kaj porečemo? Ali je krivičen Bog, ki v jezi kaznuje? – Po človeško govorim.

⁶ Nikakor ne; kako bo sicer Bog ta svet sodil?

⁷ Če se je namreč božja resnica po moji laži še bolj izkazala v njegovo poveličanje, zakaj tudi mene še zadeva obsodba, da sem grešnik?

⁸ In ali bomo – kakor nas nekateri obrekujejo, da pravimo – delali hudo, da pride dobro? Obsodba takih je pravična.

Vsi so krivi

⁹ Kaj torej? Smo li mi boljši? Nikakor ne. Zakaj obtožili smo prej Jude in Grke, da so vsi pod grehom,

¹⁰ kakor je pisano: »Ni pravičnega, niti enega;

¹¹ ni razumnega, ni ga, kateri bi Boga iskal.

¹² Vsi so zašli, vsi skupaj so se spridili; ni ga, kateri bi delal dobro, ni ga kar nobenega.

¹³ Odprt grob je njih grlo, s svojimi jeziki govoré zvijačno; kačji strup je pod njihovimi ustnicami

¹⁴ in njih usta so polna kletve in grenkobe;

¹⁵ hitre so njih noge, da prelijejo kri;

¹⁶ uničenje in beda je na njih potih

¹⁷ in pota miru ne poznajo.

¹⁸ Ni strahu božjega pred njihovimi očmi.«

¹⁹ Vemo pa, da kar govori postava, govori tistim, ki so pod postavo, da umolknejo vsaka usta in se ves svet spozna krivega pred Bogom.

²⁰ Zato se z deli postave ne bo opravičil pred njim noben človek, kajti po postavi se greh le spozna.

2. Božja pravičnost in vera Razodetje božje pravičnosti

²¹ Zdaj se je pa brez postave razodela božja pravičnost, izpričevana s postavo in preroki,

²² božja pravičnost po veri v Jezusa Kristusa za vse in nad vsemi, kateri verujejo; ni namreč razločka.

²³ Zakaj vsi so grešili in so brez božje slave,

²⁴ opravičenje pa jim daruje njegova milost po odrešitvi, ki je v Kristusu Jezusu.

²⁵ Njega je Bog postavil kot spravo po veri v njegovi krvi, da bi pokazal svojo pravičnost, ker je prizanašal prej storjenim grehom

²⁶ v času božje potrpežljivosti, da bi pokazal svojo pravičnost v sedanjem času: da je sam pravičen in da opravičuje tistega, ki je iz vere v Jezusa.

Vloga vere

²⁷ Kje naj bi torej bilo ponašanje? Je izključeno. Po kakšni postavi? Po postavi del? Ne, po postavi vere.

²⁸ Sklepamo namreč, da se človek opraviči po veri brez del postave.

²⁹ Ali je Bog samo Bog Judov? Ne tudi poganov? Dà, tudi poganov;

³⁰ zakaj en sam Bog je, ki bo obrezane opravičil iz vere in neobrezane po veri.

³¹ Ali torej postavo z vero razveljavljamo? Nikakor, marveč postavo upostavljamo.