Rimljanom 15 - Ekumenska izdaja

¹ Dolžni smo pa mi, ki smo močni, prenašati slabosti onih, ki niso močni, in ne delati sebi po volji.

² Vsak izmed nas naj skuša bližnjemu ugoditi k dobremu, v spodbudo.

³ Zakaj tudi Kristus ni sebi ugodil, ampak kakor je pisano: »Sramotenje tvojih sramotilcev me je zadelo.«

⁴ Kar koli se je namreč poprej napisalo, se je napisalo v naše poučenje, da bi imeli upanje po potrpežljivosti in po tolažbi iz pisem.

⁵ Bog potrpežljivosti in tolažbe pa vam daj, da bi bili med seboj istih misli po Kristusu Jezusu,

⁶ da bi tako enodušno z enimi usti slavili Boga in Očeta Gospoda našega Jezusa Kristusa.

Poziv k edinosti

⁷ Zato se sprejemajte med seboj, kakor je tudi Kristus vas sprejel v slavo božjo.

⁸ Pravim namreč, da je Kristus postal služabnik obreze zaradi božje zvestobe, da bi namreč spolnil obljube, dane očetom,

⁹ da pa pogani Boga slavé zaradi usmiljenja, kakor je pisano: »Zato te bom slavil med narodi in bom hvalo pel tvojemu imenu.«

¹⁰ In zopet pravi: »Veselite se, narodi z njegovim ljudstvom.«

¹¹ In zopet: »Hvalite Gospoda, vsi narodi, slavite ga, vsa ljudstva.«

¹² In zopet Izaija pravi: »Pride korenina Jesejeva, on, ki se dvigne vladat narode: vanj bodo narodi upali.«

¹³ Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju, da boste imeli obilno upanje v moči Svetega Duha.

Konec pisma Apostolova služba

¹⁴ Prepričan sem pa o vas, moji bratje, tudi jaz sam, da ste že sami polni dobrote, napolnjeni z vsakršnim znanjem, zmožni tudi drug drugega opominjati.

¹⁵ Pisal pa sem vam mestoma nekoliko drzneje, da bi vas zopet opomnil; to pa zaradi milosti, ki mi jo je Bog dal,

¹⁶ da sem služabnik Kristusa Jezusa za pogane in opravljam sveto službo za božji evangelij, da bi tako postala daritev poganov prijetna, posvečena v Svetem Duhu.

¹⁷ Morem se torej glede tega, kar Boga zadeva, ponašati v Kristusu Jezusu.

¹⁸ Ne bom se namreč drznil navajati kaj takega, česar bi ne bil za poslušnost poganov po meni izvršil Kristus, z besedo in dejanjem,

¹⁹ z močjo znamenj in čudežev, z močjo Svetega Duha, tako da sem evangelij o Kristusu razširil od Jeruzalema in naokoli tja do Ilirika.

²⁰ Tako sem imel za svojo čast, oznanjati evangelij ne tam, kjer se je Kristus že imenoval, da bi ne zidal na tujem temelju,

²¹ marveč, kakor je pisano: »Tisti, katerim ni bilo o njem sporočeno, bodo videli, in kateri niso slišali, bodo razumeli.«

Načrti potovanj

²² Zaradi tega sem bil tudi večinoma zadržan priti k vam.

²³ Zdaj pa nimam več mesta v teh krajih in me že mnogo let navdaja želja, da bi k vam prišel,

²⁴ ko bom potoval v Španijo. Kajti upam, da vas bom mimogrede videl in da me boste, ko se vaše družbe nekoliko naužijem, tjakaj spremili.

²⁵ Zdaj pa pojdem v Jeruzalem, da služim svetim.

²⁶ Makedonija in Ahaja sta namreč sklenili, da bi napravili zbirko za uboge onih svetih, ki so v Jeruzalemu.

²⁷ Sklenili sta namreč, pa tudi dolžni sta jim; kajti če so pogani postali deležni njihovih duhovnih dobrot, so jim tudi dolžni v telesnih potrebah postreči.

²⁸ Ko torej to opravim in jim izročim ta dar, pojdem mimo vas v Španijo.

²⁹ Vem pa, da ko pridem k vam, pridem s polnostjo Kristusovega blagoslova.

³⁰ Opominjam pa vas, bratje, po Gospodu našem Jezusu Kristusu in po ljubezni Duha, da se z menoj vred borite v svojih molitvah zame pri Bogu,

³¹ da bi bil rešen nevernikov, kateri so v Judeji, in da bi bila moja podpora za Jeruzalem svetim všeč;

³² da bi, če je božja volja, z veseljem prišel k vam in se oddahnil med vami.

³³ Bog miru z vami vsemi! Amen.