Rimljanom 11 - Ekumenska izdaja

Ostanek Izraela

¹ Vprašam torej: »Ali je Bog zavrgel svoje ljudstvo?« Nikakor. Saj sem tudi jaz Izraelec, Abrahamov potomec, Benjaminovega rodu.

² Ni zavrgel Bog svojega ljudstva, katero je poprej poznal. Ali ne veste, kaj pravi pismo pri Eliju, kako se ta Bogu pritožuje nad Izraelci?

³ »Gospod, tvoje preroke so pomorili, tvoje oltarje podrli, jaz sem ostal sam in strežejo mi po življenju.«

⁴ Toda kaj mu pravi božji odgovor? »Prihranil sem si sedem tisoč mož, ki niso kolen pripognili pred Baalom.«

⁵ Prav tako se je tudi v sedanjem času rešil ostanek, kakor je izvoljen po milosti;

⁶ ako pa po milosti, ni več iz del, ker bi milost ne bila več milost.

⁷ Kaj torej? Česar Izrael išče, tega ni dosegel, pač pa so dosegli, kateri so izvoljeni; ostali so se zakrknili,

⁸ kakor je pisano: »Dal jim je Bog omotičnega duha: oči, da ne vidijo, in ušesa, da ne slišijo, do današnjega dne.«

⁹ In David pravi: »Njih miza jim postani v zanko in v past in v spotiko in v povračilo;

¹⁰ njih oči naj otemné, da ne bodo videli, in njih hrbet upogni za vedno.«

¹¹ Vprašam torej: »So se mar spotaknili, da so padli?« Nikakor. A zaradi njih padca je zveličanje prešlo na pogane, da bi jih ti spodbudili k tekmovanju.

¹² Če pa je bil njih padec bogastvo za svet in njih pomanjšanje bogastvo za pogane, koliko bolj bo njih polno število?

¹³ Vam namreč, poganom, pravim: Kolikor sem apostol za pogane, hočem delati čast svoji službi,

¹⁴ če bi morda s tem razvnel svoje rojake in vsaj nekatere od njih rešil.

¹⁵ Kajti če je njih zavrženje sprava za svet, kaj bo njih pridobitev, če ne življenje iz mrtvih?

Izrael ostane izvoljeno ljudstvo

¹⁶ Če je namreč prvina svéta, je tudi testo; in če je korenina svéta, so tudi veje.

¹⁷ Če pa se je nekaj vej odlomilo in si bil ti, divja oljka, vcepljen nanje ter si postal deležen oljčne korenine in sočnosti,

¹⁸ se nikar ne ponašaj pred vejami. Ako se pa ponašaš, vedi, da ne nosiš ti korenine, temveč korenina tebe.

¹⁹ Porečeš torej: »Veje so bile odlomljene, da sem bil jaz vcepljen.«

²⁰ Dobro: zaradi nevere so se odlomile, ti pa stojiš zaradi vere. Ne prevzemaj se, ampak se boj!

²¹ Če namreč Bog ni prizanesel naravnim vejam, tudi tebi ne bo prizanesel.

²² Poglej torej božjo dobroto in strogost: strogost nasproti padlim, nasproti tebi pa božjo dobroto, če ostaneš v dobroti; sicer boš tudi ti odsekan.

²³ Pa tudi oni bodo vcepljeni, ako ne ostanejo v neveri; saj jih Bog more spet vcepiti.

²⁴ Kajti če si bil ti odrezan z oljke, ki je po naravi divja, in vcepljen proti naravi na plemenito oljko, koliko bolj gotovo bodo oni, ki so naravne mladike, vcepljeni na lastno oljko.

Izraelova spreobrnitev

²⁵ Kajti nočem, bratje, da bi vi ne vedeli te skrivnosti – da ne boste sami sebe imeli za modre: zakrknjenost je prišla na del Izraelcev, dokler ne vstopi polno število poganov;

²⁶ in tako bo rešen ves Izrael, kakor je pisano: »Prišel bo s Siona Odrešenik in odvrnil bo brezbožnost od Jakoba;

²⁷ in to bo z njimi moja zaveza, ko odvzamem njih pregrehe.«

²⁸ Glede na evangelij so sovražniki zaradi vas, po izvolitvi pa so ljubljeni zaradi očetov.

²⁹ Kajti Bog se ne kesa svojih darov in svoje izvolitve.

³⁰ Kakor ste namreč nekdaj bili vi Bogu neposlušni, zdaj pa ste zaradi njihove neposlušnosti dosegli usmiljenje,

³¹ tako so tudi ti zaradi usmiljenja, ki ste ga vi deležni, postali zdaj neposlušni, da bi nato tudi oni dosegli usmiljenje.

³² Bog je namreč vse skupaj vklenil v nepokorščino, da bi se vseh usmilil.

Hvalnica usmiljeni modrosti

³³ O globočina bogastva in modrosti in vednosti božje! Kako nedoumljive so njegove sodbe in neizsledna njegova pota!

³⁴ Zakaj »kdo je spoznal misel Gospodovo? Ali kdo je bil njegov svetovalec?«

³⁵ Ali »kdo mu je prej kaj dal, da bi se mu povrnilo?«

³⁶ Kajti od njega in po njem in zanj je vse: njemu slava na veke! Amen.