Psalmi 90 - Ekumenska izdaja

Četrta knjiga Psalmi 90 (89)–106 (105) Psalm 90 (89) Človekova minljivost

1 Molitev Mojzesa, moža božjega.

¹ Molitev Mojzesa, moža božjega. Gospod, ti si nam bil pribežališče od roda do roda.

² Preden so se rodile gore in sta se oblikovala zemlja in svet, si ti od vekov na veke, o Bog.

³ Smrtnike zavračaš v prah in govoriš: »Povrnite se, o človeški otroci!«

⁴ V tvojih očeh je tisoč let ko včerajšnji dan, ki je minil, ali kakor nočna straža;

⁵ ti jih razpršiš, so kot jutranji sen, kot zeleneča rastlina:

⁶ zjutraj cvete in zeleni, zvečer se pokosi in usahne.

⁷ Res, od tvoje jeze ginemo, od tvojega gneva smo zmedeni.

⁸ Naše krivde si si postavil pred oči, naše skrivne grehe v svetlobo svojega obličja.

⁹ Da, v tvoji jezi minevajo vsi naši dnevi, svoja leta končujemo ko vzdih.

¹⁰ Doba naših let je sedemdeset let, če smo krepki, osemdeset; in največ izmed njih je trud in nečimrnost, zakaj hitro minejo in mi odletimo.

¹¹ Kdo doume silo tvoje jeze, kdo tvoj gnev, primerno strahu, ki ti ga dolgujemo?

¹² Úči nas šteti naše dni, da pridemo k srčni modrosti!

¹³ Obrni se, Gospod! – Doklej? Bodi usmiljen svojim hlapcem!

¹⁴ Hitro nas nasiti s svojim usmiljenjem, da se bomo radovali in veselili vse svoje dni!

¹⁵ Razveseli nas za dni, v katerih si nas tepel, za leta, v katerih smo gledali hudo!

¹⁶ Tvoje delo naj se pokaže tvojim hlapcem in tvoje veličastvo njih otrokom.

¹⁷ Dobrotljivost Gospoda, našega Boga, naj bo nad nami, in delo naših rok nam podpiraj, da, delo naših rok podpiraj!