Psalmi 9 - Ekumenska izdaja

Psalm 9–10 Bog ponižuje brezbožne in reši ponižne

¹ Zborovodju, po napevu »Umri za sina«, psalm, Davidov.

² Slavil te bom, Gospod, z vsem svojim srcem, oznanjeval bom vsa tvoja čudovita dela,

³ veselil se nad teboj in radoval, opeval tvoje ime, Najvišji!

⁴ ker so se moji sovražniki umaknili, padli so pred tabo in se pogubili.

⁵ Zakaj sprejel si mojo sodbo in mojo pravdo, sedel na prestol, pravični sodnik.

⁶ Ugnal si narode, brezbožneže si uničil, izbrisal si njih ime na veke.

⁷ Sovražniki so propadli, razbiti v večne ruševine, njih mesta si razrušil; njih spomin je izginil.

⁸ Gospod prestoluje na veke, postavil je svoj stol za sodbo.

⁹ In on bo sodil svet pravično, razsojal ljudstvom po pravici.

¹⁰ Gospod bo stiskanemu zavetišče, ugodno zavetje ob časih stiske.

¹¹ V tebe bodo upali, kateri tvoje ime poznajo, ker ne zapuščaš teh, ki iščejo tebe, Gospod.

¹² Pojte Gospodu, ki prebiva na Sionu, oznanjujte med ljudstvi njegova dela!

¹³ Zakaj kot krvni maščevalec se jih je spomnil, ni pozabil vpitja ubožcev.

¹⁴ »Usmili se me, Gospod: glej stisko, ki jo trpim od svojih črtilcev, izpred vrat smrti me reši,

¹⁵ da bom oznanjeval vso tvojo hvalo ob vratih sionske hčere in se radoval tvoje pomoči!«

¹⁶ Narodi so se pogreznili v jamo, ki so jo naredili, v zanko, ki so jo skrivaj nastavili, se je njih noga ujela.

¹⁷ Gospod se je pokazal, izvršil je sodbo: grešnik se je zapletel v delih svojih rok.

¹⁸ Grešniki naj se umaknejo v kraljestvo mrtvih, vsi narodi, ki so pozabili na Boga.

¹⁹ Zakaj ubožec ne bo pozabljen za vselej, zaupanje bednih ne izgine na veke.

²⁰ Vstani, Gospod, naj ne prevlada človek, naj bodo narodi sojeni vpričo tebe.

²¹ Ustraši jih, Gospod; naj spoznajo narodi, da so ljudje.