Psalmi 88 - Ekumenska izdaja

Psalm 88 (87) Molitev v hudi stiski

¹ Pesem, psalm, Korejevih sinov, zborovodju, po »Bolezen«, za petje, pouk, Ezrahovca Hemana.

² Gospod, moj Bog, podnevi vpijem, ponoči tožim pred teboj.

³ Naj pride k tebi moja molitev, nagni svoje uho k mojemu vpitju!

⁴ Zakaj moja duša je nasičena s hudim, moje življenje se bliža kraljestvu smrti.

⁵ Štejejo me med pogrezajoče se v jamo, postal sem kakor mož brez moči.

⁶ Med mrtvimi je moje ležišče, sem kakor pobiti, ki ležé v grobu, katerih se več ne spominjaš, in ki so ločeni od tvoje skrbi.

⁷ Vrgel si me v globoko jamo, v temo, v brezno.

⁸ Trdo teži na meni tvoj gnev, z vsemi svojimi valovi me stiskaš.

⁹ Moje znance si umaknil od mene, napravil si iz mene gnusobo zanje, zaprt sem in nikamor ne morem.

¹⁰ Oči mi medlijo od bede, k tebi, Gospod, vpijem vsak dan; k tebi razprostiram svoje roke.

¹¹ Mar za mrtve delaš čudeže? Ali bodo mrliči vstali in te hvalili?

¹² Mar se tvoja dobrota oznanja v grobu, tvoja zvestoba v kraljestvu smrti?

¹³ Mar se tvoja čuda razodevajo v temi in tvoja milost v deželi pozabljenja?

¹⁴ Jaz pa vpijem k tebi, Gospod, zjutraj prihaja k tebi moja molitev.

¹⁵ Zakaj, Gospod, zametuješ mojo dušo, skrivaš svoje obličje pred mano?

¹⁶ Beden sem in v umiranju od mladosti, prenašal sem tvoje strahove in ginil.

¹⁷ Čezme so šle tvoje jeze, tvoji strahovi so me uničili.

¹⁸ Obdajajo me vedno ko voda, obkrožajo me vsi hkrati.

¹⁹ Umaknil si od mene prijatelja in tovariša: moj zaupnik je tema.