Psalmi 77 - Ekumenska izdaja

Psalm 77 (76) Spomin na Izraelovo preteklost

¹ Zborovodju, za Idituna, Asafov, psalm.

² Moj glas se dviga k Bogu, moj glas se dviga k Bogu, da bi me slišal;

³ ob dnevu svoje stiske iščem Gospoda. Moja roka se ponoči neutrudno steguje, moja duša odklanja tolažbo.

⁴ Ko se spomnim Boga, vzdihujem, ko premišljujem, moj duh gine.

⁵ Budne mi držiš oči; zbegan sem, da ne morem govoriti.

⁶ Starodavne dni preudarjam, nekdanjih let

⁷ se spominjam; premišljujem ponoči v svojem srcu, razmišljam in moj duh preiskuje:

⁸ »Ali bo Bog na veke zametal, ne bo več milostljiv?

⁹ Ali bo njegova milost pri kraju za vedno, bo li konec njegovi obljubi za vse rodove?

¹⁰ Ali je Bog pozabil biti usmiljen, ali je v jezi zaprl svoje usmiljenje?«

¹¹ In pravim: »To je moja bolečina, da se je desnica Najvišjega spremenila.«

¹² Spominjam se Gospodovih del, da, spominjam se tvojih starodavnih čudežev.

¹³ Premišljujem vsa tvoja dela, preudarjam tvoja dejanja.

¹⁴ O Bog, tvoja pot je sveta, kateri bog je velik kakor naš Bog?

¹⁵ Ti si Bog, ki delaš čudeže, pokazal si med ljudstvi svojo moč.

¹⁶ S svojo roko si odrešil svoje ljudstvo, Jakobove in Jožefove sinove.

¹⁷ Videle so te vode, o Bog, videle so te vode, se tresle in trepetale so morske globine.

¹⁸ Oblaki so lili vode, iz oblakov je grmelo in tvoje puščice so švigale.

¹⁹ Tvoj grom je bobnel v viharju, bliski so razsvetljevali svet: trepetala in tresla se je zemlja.

²⁰ Skozi morje je šla tvoja pot, tvoja steza skozi velike vode, pa se niso poznali tvoji sledovi.

²¹ Kakor čredo si vodil svoje ljudstvo po Mojzesovi in Aronovi roki.