Psalmi 71 - Ekumenska izdaja

Psalm 71 (70) Molitev v starosti

¹ K tebi, Gospod, se zatekam: naj ne bom osramočen na veke.

² Po svoji pravičnosti me reši in osvobodi, nagni k meni svoje uho in me reši!

³ Bodi mi zavetna skala, utrjen grad, da me rešiš: zakaj ti si moja skala in moj grad!

⁴ Moj Bog, iztrgaj me iz roke krivičnika, iz pesti hudobneža in zatiralca!

⁵ Zakaj ti si moje upanje, moj Bog, moje zaupanje, Gospod, od moje mladosti.

⁶ Nate sem se opiral od rojstva, od naročja moje matere si bil moj varuh: vedno sem upal vate.

⁷ Kakor čudo sem se mnogim zdel, ker si mi ti bil mogočen pomočnik.

⁸ Moja usta so polna tvoje hvale, ves dan tvoje slave.

⁹ Ne zavrzi me na stare dni, ko mi pešajo moči, me ne zapusti!

¹⁰ Zakaj moji sovražniki govoré o meni, prežijo name in se posvetujejo,

¹¹ govoreč: »Bog ga je zapustil; podite ga in ga zgrabite, ni ga, ki bi ga rešil!«

¹² O Bog, ne bodi daleč od mene, moj Bog, hiti mi pomagat!

¹³ Osramočeni naj izginejo nasprotniki mojega življenja: naj jih pokrijeta osramočenje in sramota, ki mi želé nesrečo.

¹⁴ Jaz pa bom vedno upal, vsak dan bom množil tvojo hvalo.

¹⁵ Moja usta bodo oznanjala tvojo pravičnost, ves dan tvojo pomoč: saj ji ne vem mere.

¹⁶ Razlagal bom božjo moč, Gospod, slavil bom tvojo, samo tebi lastno pravičnost.

¹⁷ O Bog, učil si me od moje mladosti in dosihmal oznanjam tvoja čuda.

¹⁸ Tudi v starosti in osivelosti, o Bog, me ne zapusti, da oznanim tvojo roko temu rodu, tvojo moč vsem, ki še pridejo,

¹⁹ in tvojo pravičnost, o Bog, ki sega do nebes, s katero si izvršil tako velike reči: o Bog, kdo ti je enak?

²⁰ Naložil si mi mnoge in hude stiske: zopet me oživiš in iz globin zemlje me zopet dvigneš.

²¹ Povečaj moj ugled, znova me potolaži!

²² Jaz pa bom na harfo slavil tvojo zvestobo, o Bog, igral ti na citre, Izraelov Sveti.

²³ Vriskale bodo moje ustne, ko ti bom prepeval, in moja duša, ki si jo rešil.

²⁴ Tudi moj jezik bo ves dan oznanjal tvojo pravičnost, ker so osramočeni in z rdečico obliti, ki mi želé nesrečo.