Psalmi 69 - Ekumenska izdaja

Psalm 69 (68) Žalostinka

¹ Zborovodju, po »Lilije«, Davidov.

² Reši me, o Bog; zakaj vode so mi prišle do grla!

³ Pogrezam se v globoko blato, ni mesta, kamor bi nogo postavil; zašel sem v globino vodá in valovi me zagrinjajo.

⁴ Utrudil sem se z vpitjem, hripavo je moje grlo; oči mi pešajo, ko čakam svojega Boga.

⁵ Več jih je ko las na moji glavi, ki me sovražijo brez vzroka, bolj so močni ko moje kosti, ki mi krivično nasprotujejo: mar naj vrnem, česar nisem ugrabil?

⁶ O Bog, ti veš za mojo nespamet in moje pregrehe ti niso prikrite.

⁷ Naj ne bodo zaradi mene osramočeni, ki upajo vate, o Gospod, Gospod nad vojskami! Naj ne zardé zaradi mene, ki te iščejo, o Izraelov Bog.

⁸ Ker zaradi tebe sem prenašal zasramovanje, sramota je pokrila moje obličje.

⁹ Tujec sem postal svojim bratom, odtujen sinovom svoje matere.

¹⁰ Zakaj gorečnost za tvojo hišo me razjeda, sramotenje tvojih sramotilcev me je zadelo.

¹¹ S postom sem pokoril svojo dušo, pa se mi je obrnilo v zasramovanje.

¹² Nadel sem raševino za obleko, pa sem jim bil v zasmeh.

¹³ Govoričijo zoper mene, ki posedajo pri vratih, sramotijo me vinski pivci.

¹⁴ Jaz pa molim k tebi, Gospod, ob času milosti, o Bog; usliši me po svoji veliki dobroti, po svoji zvesti pomoči!

¹⁵ Potegni me iz blata, da se ne pogreznem, reši me mojih sovražnikov, in iz globin vodá!

¹⁶ Naj me valovi vodá ne zagrnejo, naj me globina ne pogoltne, naj brezno ne zapre svojega žrela nad mano.

¹⁷ Usliši me, Gospod, ker je tvoja milost dobrotljiva, po obilnosti svojega usmiljenja se ozri name!

¹⁸ Ne skrivaj svojega obličja pred svojim hlapcem; hitro me usliši, ker sem v stiski!

¹⁹ Približaj se moji duši, odreši jo; zaradi mojih sovražnikov me osvobodi!

²⁰ Ti veš, kako me zasramujejo, sramoté, mi jemljejo čast, pred tvojimi očmi so vsi moji zatiralci.

²¹ Zasramovanje mi je strlo srce, onemogel sem; pričakoval sem sočutja, a ga ni bilo, tolažnikov, a jih nisem našel.

²² V jed so mi dali žolča, v moji žeji so me napajali s kisom.

²³ Njih miza jim bodi v zanko in v past prijateljem!

²⁴ Njih oči naj otemné, da ne bodo videli, stori, da bodo njih ledja vedno majáva.

²⁵ Izlij nanje svojo nevoljo, ogenj tvoje jeze naj jih zgrabi.

²⁶ Njih bivališče naj bo opustošeno, v njih šotorih naj nihče ne prebiva.

²⁷ Zakaj njega, ki si ga ti udaril, so preganjali, in bolečino njega, ki si ga ti ranil, so še večali.

²⁸ Pridevaj krivdo k njihovi krivdi, naj ne veljajo za pravične pri tebi.

²⁹ Naj se izbrišejo iz knjige živih, naj ne bodo zapisani s pravičnimi.

³⁰ Jaz pa sem beden in trpeč; tvoja pomoč, o Bog, naj me varuje.

³¹ Hvalil bom ime Boga s pesmijo, poveličeval ga z zahvalo.

³² To bo Bogu bolj všeč ko žrtev vola, bolj ko junca z rogovi in parklji.

³³ Glejte, ponižni, in veselite se, naj oživi vaše srce, ki iščete Boga!

³⁴ Zakaj Gospod sliši ubožce, svojih jetnikov ne prezira.

³⁵ Naj ga hvalijo nebesa in zemlja, morja in kar se v njih giblje.

³⁶ Zakaj Bog bo rešil Sion in pozidal Judova mesta: in bivali bodo tam in ga imeli v lasti;

³⁷ zarod njegovih služabnikov ga bo podedoval, v njem bodo prebivali, kateri ljubijo njegovo ime.