Psalmi 55 - Ekumenska izdaja

Psalm 55 (54) Molitev preganjanega

¹ Zborovodju, na strune, pouk, Davidov.

² O Bog, poslušaj mojo molitev, ne odteguj se moji prošnji,

³ pazi name ter me usliši! V svojem strahu sem vznemirjen,

⁴ zbegan zaradi glasu sovražnika, zaradi grešnikovega vika. Zakaj húdo mi prizadevajo, srdito me napadajo.

⁵ Moje srce je zbegano v meni, smrtna bojazen me obhaja.

⁶ Strah in trepet prihajata nadme in groza me prevzema.

⁷ Pa pravim: O da bi imel peruti kot golob, odletel bi in počival!

⁸ Glej, daleč bi pobegnil, ostal bi v puščavi;

⁹ hitro bi si poiskal zavetje pred viharjem in nevihto.

¹⁰ Razkropi jih, Gospod, razdeli jim jezike, zakaj vidim silovitost in prepir v mestu;

¹¹ podnevi in ponoči hodijo okrog po njegovem obzidju, sredi njega pa sta hudobija in nasilje.

¹² Zahrbtnost vlada v njegovi sredini, krivica in prevara se ne umakneta z njegovih ulic.

¹³ Če bi me sovražnik sramotil, bi pač prenašal; če bi se moj nasprotnik vzdignil zoper mene, bi se pred njim skril.

¹⁴ Toda bil si ti, tovariš moj, moj prijatelj in zaupnik,

¹⁵ ki sva skupaj prisrčno občevala, v slovesnem zboru hodila v božji hiši.

¹⁶ Smrt naj jih zaloti, živi naj se pogreznejo v kraljestvo mrtvih; zakaj hudobija vlada v njih bivališčih sredi med njimi.

¹⁷ Jaz pa bom klical k Bogu, in Gospod me bo rešil.

¹⁸ Zvečer, zjutraj in opoldne bom tožil in stokal, in slišal bo moj klic.

¹⁹ Rešil mi bo v miru življenje pred napadalci; zakaj mnogo jih je zoper mene.

²⁰ Bog, ki kraljuje od vekov, bo slišal in jih ponižal, ker se ne spremené in se Boga ne bojé:

²¹ vsak steguje svoje roke zoper svoje zaveznike, prelamlja pogodbo.

²² Kot iz masla so njegova usta, njegovo srce pa je bojaželjno; mehkejši ko olje so njegovi govori, vendar so goli meči.

²³ »Preloži na Gospoda svojo skrb, on te bo podpiral: nikdar ne bo pripustil, da bi pravični omahnil!«

²⁴ In ti, o Bog, ti jih pahneš v jamo pogube; krvoločni in zvijačni ljudje ne doživé polovice svojih dni. Jaz upam v tebe, Gospod!