Psalmi 44 - Ekumenska izdaja

Psalm 44 (43) Izraelov pomočnik, pomagaj!

¹ Zborovodju, Korejevih sinov, pouk.

² O Bog, na lastna ušesa smo slišali, naši očetje so nam pripovedovali o delu, ki si ga izvršil v njihovih dneh, v dneh starodavnih.

³ Ti si s svojo roko izgnal narode, nje pa naselil, ljudstva zatrl, nje pa razširil.

⁴ Niso namreč s svojim mečem dežele zasedli in ni jih rešila njihova roka, ampak tvoja desnica in tvoja roka, in svetloba tvojega obličja, ker si jih ljubil.

⁵ Ti si moj kralj, moj Bog, ki si naklonil zmage Jakobu.

⁶ S teboj smo odbili svoje nasprotnike in v tvojem imenu smo teptali svoje napadalce.

⁷ Na svoj lok se namreč nisem zanesel in moj meč me ni rešil;

⁸ ampak si nas ti reševal naših nasprotnikov in osramotil naše sovražnike.

⁹ Z Bogom smo se hvalili vsekdar, vedno smo slavili tvoje ime.

¹⁰ Zdaj si nas pa zavrgel in osramotil, in z našimi vojskami, o Bog, več ne hodiš.

¹¹ Obrnil si nas k umiku pred našimi nasprotniki in naši sovražniki nas ropajo.

¹² Prodal si nas kakor klavne ovce in razkropil si nas med narode.

¹³ Prodal si svoje ljudstvo pod nič, pri tej prodaji nisi mnogo zaslužil.

¹⁴ Dal si nas v sramotenje našim sosedom, da se rogajo in nas zasmehujejo vsi naokrog.

¹⁵ Naredil si nas v pregovor med narodi, da ljudstva majejo z glavo nad nami.

¹⁶ Moja sramota mi je vedno pred očmi, na obrazu se mi pozna, da me je sram,

¹⁷ zaradi glasu sramotilca in zasmehovalca, zaradi sovražnika in preganjalca.

¹⁸ Vse to nas je zadelo, dasi te nismo pozabili in tvoje zaveze ne prekršili;

¹⁹ naše srce se ni umaknilo, naš korak ni krenil s tvoje poti,

²⁰ ko si nas potrl na kraju nesreče in nas s smrtno temo pokril.

²¹ Če bi bili pozabili ime svojega Boga in stegovali svoje roke k tujemu bogu:

²² mar ne bi Bog tega dognal, on, ki pozna skrivnosti srca?

²³ Ampak zaradi tebe nas vsekdar moré, nas cenijo kakor ovce za klanje.

²⁴ Zbudi se, zakaj spiš, o Gospod? Prebudi se, nikar nas ne zavrzi za vedno!

²⁵ Zakaj skrivaš svoje obličje, pozabljaš na našo bedo in stisko?

²⁶ Glej, v prah je vržena naša duša, naše telo leži na tleh.

²⁷ Vzdigni se, nam na pomoč, reši nas zavoljo svoje milosrčnosti!