Psalmi 41 - Ekumenska izdaja

Psalm 41 (40) Bolnikovo zaupanje in njegova prošnja

¹ Zborovodju, psalm, Davidov.

² Blagor mu, ki misli na siromaka in ubožca: ob hudem dnevu ga reši Gospod;

³ Gospod ga obvaruje in pri življenju ohrani, ga osreči na zemlji in ga ne izroči pohlepu njegovih sovražnikov;

⁴ Gospod mu pomore na bolniški postelji, v njegovi bolezni odvzame njegovo slabost.

⁵ Jaz pravim: »Gospod, usmili se me, ozdravi me, zakaj grešil sem zoper tebe!«

⁶ Moji sovražniki hudo govoré o meni: »Kdaj bo umrl in izgine njegovo ime?«

⁷ Kdor me pride obiskat, govori puhlice; v srcu si zbira hudobijo, ko pride ven, jo razširja.

⁸ Zoper mene si šepetajo vsi, ki me sovražijo, zoper mene si izmišljajo, kar mi je v nesrečo:

⁹ »Peklenska kuga ga je zadela, zdaj, ko je legel, ne bo več vstal.«

¹⁰ Celo moj prijatelj, ki sem mu zaupal, ki je jedel moj kruh, je vzdignil peto zoper mene.

¹¹ Ti pa, Gospod, usmili se me in dvigni me, da jim povrnem!

¹² Po tem bom spoznal, da si mi naklonjen, če se moj sovražnik ne vzraduje nad mano,

¹³ in mene nepoškodovanega ohraniš ter me pred svoj obraz postaviš za vedno.

¹⁴ Hvaljen bodi, Gospod, Izraelov Bog, od vekov na veke! Amen, amen!