Psalmi 40 - Ekumenska izdaja

Psalm 40 (39) Zahvala in prošnja za pomoč

¹ Zborovodju, Davidov, psalm.

² Trdno sem upal v Gospoda; sklonil se je k meni, uslišal moje vpitje.

³ Potegnil me je iz mračne jame, iz blatne mlakuže; moje noge je postavil na skalo, utrdil moje korake.

⁴ V usta mi je položil novo pesem, hvalno pesem našemu Bogu. Mnogi bodo to videli in se bali; upali bodo v Gospoda.

⁵ Blagor možu, ki svoje zaupanje stavi v Gospoda, ne hodi za domišljavci in onimi, ki se obračajo k prevaram.

⁶ Mnogo svojih čudežev si storil, Gospod, moj Bog, v sklepih za nas ti nihče ni podoben. Če bi jih hotel oznanjati, pripovedovati, jih je preveč, da bi se mogli našteti.

⁷ Klavnih in jedilnih daritev nisi hotel, ali ušesa si mi odprl. Žgalnih žrtev in daritev za greh nisi terjal;

⁸ tedaj sem dejal: »Glej, prihajam; v zvitku knjige je o meni pisano:

⁹ Spolnjevati tvojo voljo, moj Bog, me veseli in tvoja postava je v mojem srcu.«

¹⁰ Oznanjeval sem pravičnost v velikem zboru; glej, svojih ustnic nisem zapiral; Gospod, ti veš.

¹¹ Tvoje pravičnosti nisem skrival v svoje srce, o tvoji zvestobi in tvoji pomoči sem pripovedoval. Nisem prikrival tvoje milosti in tvoje zvestobe velikemu zboru.

¹² Ti, o Gospod, ne odteguj mi svojega usmiljenja, tvoja milost in tvoja zvestoba naj me vedno varujeta!

¹³ Zakaj obdale so me bolečine, ki jim ni števila, zajele so me moje krivde, da jih pregledati ne morem; več jih je ko las na moji glavi, in pogum mi je upadel.

¹⁴ Blagovoli me, Gospod, rešiti, Gospod, hiti mi pomagat!

¹⁵ Naj bodo osramočeni in naj zardé vsi, ki mi strežejo po življenju, da bi mi ga vzeli. Naj se umaknejo in osramoté, ki se moje nesreče veselijo.

¹⁶ Naj osupnejo s sramoto pokriti, ki mi pravijo: »Ahà, ahà!«

¹⁷ Radujejo in veselé pa se naj v tebi vsi, ki te iščejo, in tisti, ki želijo tvojo pomoč, naj vedno govoré: »Poveličan bodi Gospod!«

¹⁸ Jaz sem beden in ubog, ali Gospod skrbi zame. Ti si moj pomočnik in moj rešitelj, moj Bog, nikar se ne mudi!