Psalmi 35 - Ekumenska izdaja

Psalm 35 (34) Molitev preganjanega pravičnega

1 Davidov.

¹ Davidov. Bôri se zoper nje, Gospod, ki se zoper mene borijo, bojuj se zoper nje, ki se bojujejo zoper mene!

² Primi za ščit in zaslon in vzdigni se meni v pomoč!

³ Zavihti sulico in ustavi moje preganjalce, reci moji duši: »Jaz sem tvoja rešitev!«

⁴ Naj se sramujejo in zardé, ki mi strežejo po življenju, naj se umaknejo in osramoté, ki mi nameravajo hudo.

⁵ Naj bodo ko pleve pred vetrom, ko jih angel Gospodov podi.

⁶ Njih pot bodi temna in spolzka, ko jih angel Gospodov preganja!

⁷ Zakaj brez vzroka so mi nastavili svojo mrežo, brez vzroka so skopali jamo zame.

⁸ Iznenada naj jih zadene poguba, mreža, ki so jo nastavili, naj jih same ujame; v jamo, ki so jo skopali, naj sami padejo.

⁹ Moja duša pa bo vriskala v Gospodu, veselila se njegove pomoči.

¹⁰ Vse moje moči ti kličejo: »Gospod, kdo je tebi enak, ki osvobajaš bednega iz rok mogočnika, ubožca iz rok njega, ki ga pleni?«

¹¹ Lažnive priče so vstale; česar si nisem bil svest, so me dolžile.

¹² Dobro so mi s hudim vračali; zapuščena je moja duša.

¹³ Ko so bili oni bolni, sem se jaz oblačil v raševino, s postom sem svojo dušo pokoril in molitve pri sebi opravljal.

¹⁴ Kakor za prijatelja, za svojega brata, sem žalosten hodil, kakor žalujoč za materjo, sem se potrt upogibal.

¹⁵ Ko pa sem jaz omahoval, so se veselili in shajali, zoper mene so se zbrali in me iznenada napadli. Psovali so me in niso odnehali,

¹⁶ skušali so me, zasmehovali so me, z zobmi so zoper mene škripali.

¹⁷ Gospod, doklej boš gledal? Iztrgaj mojo dušo iz njihovih pogub, moje življenje rjovečim levom!

¹⁸ Zahvaljeval se ti bom v velikem zboru, med številnim ljudstvom te hvalil.

¹⁹ Naj se nad mano moji krivični sovražniki ne veselé, naj si ne pomežikujejo, ki me brez vzroka sovražijo.

²⁰ Ne govoré namreč miroljubno, temveč zoper mirne v deželi snujejo prevare;

²¹ svoja usta zoper mene raztezajo, govoré: »Ahà, ahà, s svojimi očmi smo videli!«

²² Videl si, o Gospod, nikar ne molči, Gospod, ne bodi daleč od mene!

²³ Zbudi se in vstani v mojo obrambo, za mojo pravdo, moj Bog in moj Gospod!

²⁴ Prisodi mi pravico po svoji pravičnosti, Gospod! Moj Bog, naj se nad mano ne veselé.

²⁵ Naj ne mislijo v svojem srcu: »Ahà, to smo želeli!« Naj ne govoré: »Zdelali smo ga!«

²⁶ Naj se sramujejo in zardé vsi hkrati, ki se veselijo moje nesreče; sramota in nečastje naj jih zagrneta, ki se povzdigujejo zoper mene.

²⁷ Radujejo in veselé naj se vsi, ki so naklonjeni moji pravičnosti, in naj vedno govoré: »Poveličan bodi Gospod, ki mu je všeč blagor njegovega hlapca!«

²⁸ In moj jezik bo oznanjal tvojo pravičnost, vselej tvojo hvalo.