Psalmi 22 - Ekumenska izdaja

Psalm 22 (21) Trpljenje in upanje pravičnega

¹ Zborovodju, po napevu »Košuta ob zori«, psalm, Davidov.

² Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? Daleč proč si od prošenj, od besed mojega vpitja.

³ Moj Bog, podnevi kličem in me ne uslišiš, ponoči in ne paziš name.

⁴ In vendar prebivaš ti v svetišču, slava Izraelova!

⁵ V tebe so upali naši očetje, upali so in osvobodil si jih.

⁶ K tebi so klicali in so bili rešeni, v tebe so upali in niso bili osramočeni.

⁷ Jaz pa sem črv in ne človek, zasramovanje ljudi in zaničevanje ljudstva.

⁸ Vsi, ki me vidijo, me zasmehujejo, ustnice raztezajo, z glavo majejo:

⁹ »Zaupal je v Gospoda, naj ga osvobodi, naj ga reši, če ga ima rad!«

¹⁰ Da, ti si me vodil od materinega telesa, me zavaroval na materinih prsih.

¹¹ Tebi sem bil izročen že od rojstva, od materinega naročja si ti moj Bog.

¹² Ne oddaljuj se od mene, ker sem v stiski; blizu mi bodi, ker ni pomočnika!

¹³ Mnogo juncev me obdaja, basanski biki me obkrožajo.

¹⁴ Odpirajo zoper mene svoja žrela kakor grabljiv in rjoveč lev.

¹⁵ Kakor voda sem se razlil, vse moje kosti so se razklenile. Moje srce je postalo kakor vosek, raztaplja se v mojih prsih.

¹⁶ Moje grlo se je posušilo kakor črepinja, jezik mi na nebu lepi: v smrtni prah si me pogreznil.

¹⁷ Zakaj mnogo je psov, ki me obdajajo, drhal hudobnežev me obkroža. Prebodli so mi roke in noge,

¹⁸ vse svoje kosti morem prešteti. Oni pa gledajo in na meni oči pasejo;

¹⁹ razdeljujejo si moja oblačila in za mojo suknjo žrebajo.

²⁰ Ti pa, o Gospod, ne stoj daleč stran, ti, moja pomoč, hiti mi pomagat!

²¹ Iztrgaj mojo dušo meču in iz pasje šape moje življenje!

²² Iz levjega žrela me reši, z bivolskih rogov, mene ubogega.

²³ Tvoje ime bom oznanjal svojim bratom, sredi zbora te bom hvalil:

²⁴ »Kateri se Gospoda bojite, hvalite ga, ves Jakobov zarod, slavite ga: bojte se ga, ves rod Izraelov!

²⁵ Zakaj ni preziral, ne zaničeval revnega v bedi, svojega obličja pred njim ni zakrival, temveč ga je uslišal, ko je klical k njemu.«

²⁶ Od tebe prihaja moj hvalospev v velikem zboru, spolnil bom svoje obljube vpričo tistih, ki se ga bojé.

²⁷ Ubožci bodo jedli in se nasitili, hvalili bodo Gospoda, kateri ga iščejo: »Naj vaša srca živé na veke.«

²⁸ Vsa zemlja se bo spomnila in se h Gospodu vrnila, vsi rodovi narodov se mu bodo klanjali.

²⁹ Zakaj Gospodovo je kraljevanje, on gospoduje nad narodi.

³⁰ Le njemu se bodo klanjali vsi, ki v zemlji spijo, pred njim se bodo pripogibali vsi, ki se v prah spremené. Moja duša bo njemu živela,

³¹ moj zarod bo njemu služil, pripovedoval bo o Gospodu

³² prihodnjemu rodu in oznanjal bo njegovo pravičnost ljudstvu, ki se bo še rodilo: »To je storil Gospod!«