Psalmi 17 - Ekumenska izdaja

Psalm 17 (16) Prošnja nedolžno preganjanega

1 Molitev, Davidova.

¹ Molitev, Davidova. Čuj, o Gospod, pravično pravdo, čuj moje vpitje, poslušaj mojo molitev, na mojih ustnicah ni zvijače!

² Od tebe naj pride sodba o meni; tvoje oči vidijo, kaj je prav.

³ Preišči moje srce, obišči me ponoči, preizkusi me z ognjem: ne boš našel v meni krivice. Moja usta se niso pregrešila

⁴ po navadi ljudi; po besedah tvojih ustnic sem se držal potov postave.

⁵ Moj korak se je trdno držal tvojih stezá, niso klecale moje noge.

⁶ Kličem k tebi, o Bog, da me uslišiš; nagni k meni svoje uho, poslušaj mojo besedo!

⁷ Pokaži svoje čudovito usmiljenje, ki rešuješ nasprotnikov tiste, ki se zatekajo k tvoji desnici!

⁸ Varuj me kot zenico v očesu, skrij me v senci svojih peruti

⁹ pred grešniki, ki me napadajo. Moji sovražniki besné okoli mene,

¹⁰ svoje brezčutno srce so zaprli, s svojimi usti govoré ošabno.

¹¹ Moji sovražniki me že obkrožajo, svoje oči napenjajo, da bi me vrgli na tla,

¹² podobni levu, ki zija za plenom, in leviču, ki ždi v skrivališču.

¹³ Vstani, Gospod, stopi mu nasproti, podri ga; iztrgaj grešniku moje življenje s svojim mečem,

¹⁴ s svojo roko, Gospod, ga iztrgaj smrtnikom, ljudem, katerih ves delež je to življenje, katerim ti napolnjuješ trebuh s svojimi dobrinami; njih sinovi so siti in zapuščajo, kar jim ostane, svojim otrokom!

¹⁵ Jaz pa bom v pravičnosti gledal tvoje obličje, se nasičeval, ko se zbudim, s tvojo podobo.