Psalmi 139 - Ekumenska izdaja

Psalm 139 (138) Bog je povsod, vse vidi in vse ve

1 Zborovodju, Davidov, psalm.

¹ Zborovodju, Davidov, psalm. Gospod, preiskuješ me in me poznaš;

² ti veš, če sedim ali vstanem; ti prodreš v moje misli od daleč;

³ ko hodim in ko ležim, ti vidiš in na vsa moja pota paziš.

⁴ Ko besede še ni na mojem jeziku, glej, Gospod, ti že vse veš;

⁵ zadaj in spredaj me obdajaš in svojo roko name polagaš.

⁶ Prečudovita mi je ta vednost, previsoka: je ne razumem.

⁷ Kam naj grem pred tvojim duhom in kam naj bežim pred tvojim obličjem?

⁸ Če bi se povzpel v nebesa, si ondi; če bi legel v podzemlje, si tam.

⁹ Če bi vzel peruti zore, če bi prebival na koncu morja;

¹⁰ tudi tja bi me vodila tvoja roka in me držala tvoja desnica.

¹¹ Če bi rekel: »Vsaj tema me bo pokrila in noč me bo obdala namesto luči.«

¹² Toda tema ti ne bo temna in noč bo svetila kakor dan; temina ti je kakor luč.

¹³ Ti si namreč moje ledvice naredil, me stkal v telesu moje matere;

¹⁴ hvalim te, ker sem tako čudovito narejen, ker so čudovita tvoja dela. Mojo dušo poznaš popolnoma,

¹⁵ ni ti bilo skrito moje bistvo, ko sem bil oblikovan na skrivnem, ko sem bil tkan v globočinah zemlje.

¹⁶ Moj zarodek so videle tvoje oči, in v tvoji knjigi so vsi zapisani, dnevi so določeni, preden je bil eden izmed njih.

¹⁷ Kako težke pa so mi tvoje misli, o Bog, kako ogromna njih vsota!

¹⁸ Če bi jih štel, jih je več ko peska; če bi prišel do konca, sem še pri tebi.

¹⁹ O, da bi vendar pobil hudobneža, o Bog, da bi krvoločneži odstopili od mene!

²⁰ Zakaj zvijačno se upirajo zoper tebe, lokavo se ponašajo tvoji sovražniki.

²¹ Mar ne sovražim tvojih sovražnikov, Gospod, se mi ne studijo, ki se vzdigujejo zoper tebe?

²² S popolnim sovraštvom jih črtim; sovražniki so mi postali.

²³ Preišči me, o Bog, spoznaj moje srce, preizkusi me, spoznaj moje misli!

²⁴ In glej, da po slabi poti ne hodim; in vodi me po poti večnosti.