Psalmi 137 - Ekumenska izdaja

Psalm 137 (136) Spomin na sužnost in zvestoba Sionu

¹ Ob rekah babilonskih smo sedeli in jokali spominjajoč se Siona.

² Na vrbe one pokrajine smo obesili svoje citre.

³ Zakaj tam so naši izganjalci od nas zahtevali pesmi in naši mučitelji veselost: »Pojte nam katero sionskih pesmi!«

⁴ Kako naj pojemo pesem Gospodovo v tuji deželi?

⁵ Če pozabim tebe, Jeruzalem, naj bo pozabljena moja desnica;

⁶ moj jezik mi naj lepi na nebu, če se ne spomnim tebe, če ne denem Jeruzalema nad vse svoje veselje.

⁷ Spomni se, Gospod, jeruzalemskega dneva, zoper Edomce, ki so govorili: »Razdenite, razdenite tudi temelje v njem!«

⁸ Hči babilonska, pustošnica, blagor mu, ki ti povrne zlo, ki si nam ga storila!

⁹ Blagor mu, ki zgrabi in trešči tvoje otročiče ob skalo!