Psalmi 109 - Ekumenska izdaja

Psalm 109 (108) Zakletve zoper krivične sovražnike

1 Zborovodju, Davidov, psalm.

¹ Zborovodju, Davidov, psalm. O Bog, ki si moja hvala, ne molči!

² Brezbožna in zvijačna usta se odpirajo zoper mene, lažnivi jeziki govorijo z menoj,

³ s sovražnimi govori me obkrožajo, napadajo me brez vzroka.

⁴ Zaradi moje ljubezni me obtožujejo, jaz pa le molim;

⁵ vračajo mi hudo za dobro in sovraštvo za mojo ljubezen.

⁶ »Spodbudi zoper njega hudobneža, tožilec naj stoji na njegovi desnici;

⁷ ko ga bodo sodili, naj izide obsojen, njegova prošnja naj bo brezuspešna.

⁸ Njegovih dni naj bo malo, njegovo službo naj vzame kdo drug;

⁹ njegovi otroci naj postanejo sirote, njegova žena vdova!

¹⁰ Njegovi otroci naj se potikajo in beračijo, naj jih vržejo iz njih opustošenih domov;

¹¹ oderuh naj zaseže vse njegovo imetje in tujci naj pograbijo sad njegovega dela!

¹² Nihče naj mu ne izkaže usmiljenja, nihče naj se ne usmili njegovih sirot,

¹³ njegovo potomstvo naj se izroči poginu, v naslednjem rodu naj njih ime izgine!

¹⁴ Krivda njegovih očetov naj bo pri Gospodu v spominu, greh njegove matere naj se ne izbriše;

¹⁵ naj bodo vedno pred očmi Gospodu, da potrebi z zemlje njihov spomin!«

¹⁶ Kajti ni mislil na to, da bi izkazoval usmiljenje, ampak je preganjal bednega in siromaka, v srcu potrtega, da bi ga umoril.

¹⁷ Ljubil je prekletstvo, naj ga zadene; ni maral blagoslova, naj se umakne od njega!

¹⁸ Odeval se je s prekletstvom ko s plaščem, naj pronikne kot voda v njegovo notranjost, kakor olje v njegove kosti!

¹⁹ Bodi mu kakor obleka, ki ga pokriva, kakor pas, ki se z njim vedno opasuje!

²⁰ To bodi plačilo od Gospoda njim, ki me tožijo, ki hudo govoré zoper mene!

²¹ Z menoj pa, Gospod, ravnaj v slavo svojega imena, reši me, saj je dobrotna tvoja usmiljenost!

²² Zakaj beden in siromak sem, in moje srce je ranjeno v meni;

²³ ginem kakor senca, ki se nagiblje, otresejo me kakor kobilico.

²⁴ Kolena mi klecajo zavoljo posta moje telo je shujšano in mršavo;

²⁵ postal sem zanje predmet zasramovanja, kateri me vidijo, z glavo majejo.

²⁶ Pomagaj mi, Gospod, moj Bog, reši me po svojem usmiljenju;

²⁷ vedo naj, da je to tvoja roka, da si ti, Gospod, to storil:

²⁸ oni preklinjajo, ti me blagoslavljaj; moji nasprotniki naj se osramotijo, a tvoj služabnik naj se veseli!

²⁹ Moji tožilci naj se odenejo z nečastjo in s svojo sramoto ogrnejo kot s plaščem!

³⁰ Močno bom slavil Gospoda s svojimi usti, sredi množice ga bom hvalil;

³¹ zakaj stal je na desni ubožcu, da bi ga rešil njegovih tožnikov.