Psalmi 102 - Ekumenska izdaja

Psalm 102 (101) Molitev v nesreči

¹ Molitev stiskanega, ki onemogel pred Gospodom hoče potožiti svojo tesnobo.

² Gospod, usliši mojo molitev, moj klic naj pride k tebi!

³ Ne skrivaj svojega obličja pred mano ob dnevu moje stiske! Nagni k meni svoje uho; ko te kličem, me hitro usliši!

⁴ Zakaj moji dnevi izginjajo kot dim, moje kosti žgo ko žerjavica;

⁵ zvenel sem kot trava, moje srce se suši, svoj kruh pozabljam jesti;

⁶ od mojega silnega vzdihovanja mi lepi koža na mojih kosteh.

⁷ Podoben sem pelikanu v puščavi, postal sem ko skovir v razvalinah;

⁸ brez sna sem in vzdihujem kakor osamela ptica na strehi;

⁹ neprestano se mi rogajo moji sovražniki, ti, ki divjajo zoper mene, kolnejo z mojim imenom.

¹⁰ Pepel je moj kruh, ki ga uživam, svojo pijačo mešam s solzami

¹¹ zaradi tvoje jeze in togote, ker si me vzdignil in nato vrgel;

¹² moji dnevi so kot senca, ki se daljša, sušim se ko trava.

¹³ Ti pa, Gospod, ostaneš na veke, tvoj spomin od roda do roda.

¹⁴ Vzdigni se, bodi milostljiv Sionu; zakaj čas je, da se ga usmiliš, ker je prišla ura.

¹⁵ Saj tvoji hlapci ljubijo njegove kamne, smilijo se jim njegove razvaline.

¹⁶ Narodi bodo tvoje ime, o Gospod, častili, in vsi kralji zemlje priznavali tvoje veličastvo;

¹⁷ ko Gospod zopet pozida Sion, se prikaže v svojem veličastvu,

¹⁸ se obrne k molitvi siromakov, njih prošnje ne bo zavrgel.

¹⁹ To naj se zapiše za prihodnji rod, naj ljudstvo, ki bo šele rojeno, hvali Gospoda:

²⁰ zakaj Gospod se je ozrl s svojega vzvišenega svetišča, z nebes je pogledal na zemljo,

²¹ da bi slišal vzdihovanje jetnikov, in rešil nje, ki so bili izročeni smrti,

²² da bi Gospodovo ime oznanjali na Sionu in njegovo hvalo v Jeruzalemu,

²³ ko se hkrati zberejo ljudstva in kraljestva, da bi služila Gospodu.

²⁴ Sredi pota je zlomil moje moči, skrajšal moje dneve.

²⁵ Pravim: »Moj Bog, ne jemlji me proč v sredini mojih dni; tvoja leta trajajo v vse rodove.

²⁶ V davnini si zemljo utemeljil, in delo tvojih rok je nebo;

²⁷ oba bosta prešla, ti pa ostaneš, vse se postara kakor oblačilo; kakor obleko, ki se menja, ju boš zamenjal,

²⁸ ti pa si isti in tvoja leta nimajo konca.«

²⁹ Sinovi tvojih hlapcev bodo prebivali varni in njih zarod bo obstal pred teboj.