Psalmi 10 - Ekumenska izdaja

Prošnja za pomoč

¹ Zakaj, o Gospod, stojiš od daleč, se skrivaš ob časih stiske?

² Ko se napihuje brezbožnež, se revež muči, se zapleta v zvijačah, ki si jih je oni izmislil.

³ Zakaj grešnik se baha s svojo strastjo, ropar preklinja, zaničuje Gospoda.

⁴ V napuhu duha govori brezbožnež: »Ne bo kaznoval; Boga ni!« Táko je njegovo mišljenje.

⁵ Njegova pota so vsekdar srečna, tvoje sodbe so daleč proč od njegovih misli; iz svojih nasprotnikov se norčuje.

⁶ V svojem srcu govori: »Ne bom omahnil, od roda do roda ne bom nesrečen.«

⁷ Njegova usta so polna kletve, goljufije in zvijače; pod njegovim jezikom je nadloga in muka.

⁸ Sedi v zasedi pri selih, na skrivnem ubija nedolžnega. Njegove oči izsledujejo ubožca,

⁹ v skrivališču preži kakor lev v svojem brlogu, preži, da zgrabi bednega, ga zgrabi in potegne v svojo mrežo.

¹⁰ Skloni se, pripogne se do tal in po njegovem nasilstvu padajo ubožci.

¹¹ Govori v svojem srcu: »Bog pozablja, obrnil je proč svoj obraz, ničesar ne vidi.«

¹² Vstani, Gospod Bog, vzdigni svojo roko, nikar ne pozabljaj ubožcev!

¹³ Zakaj brezbožnež prezira Boga in govori v svojem srcu: »Ne bo kaznoval«?

¹⁴ Ti pa vidiš nadlogo in žalost, ti gledaš, da jih vzameš v svoje roke: tebi se izroča ubožec, siroti si ti pomočnik!

¹⁵ Zdrobi roko grešniku in hudobnežu; kaznuj njegovo hudobijo, da je ne bo več!

¹⁶ Gospod je kralj na vekov veke, narodi so izginili iz njegove dežele.

¹⁷ Hrepenenje ubogih si spolnil, Gospod, okrepil njih srce, jim milostno prisluhnil,

¹⁸ da zavaruješ pravico siroti in stiskanemu, da ne bo več strašil človek, ki je iz zemlje.