Pridigar 9 - Ekumenska izdaja

¹ Vse to sem premislil v srcu in vse to sem uvidel: pravični in modri so v božji roki z vsem svojim delovanjem; človek ne ve, ali je ljubezni ali sovraštva vreden, vse je pred njim v prihodnosti.

² Vse se pripeti enako vsem: enaka usoda za pravičnega in hudobnega, za dobrega, čistega in nečistega, za tega, ki daruje, in tega, ki ne daruje, enako dobremu kakor grešniku, temu, ki prisega, kakor temu, ki se boji prisege.

Enako naključje za vse

³ To je zlo pri vsem, kar se godi pod soncem: da je enako naključje za vse; tudi je srce človeških otrok polno hudobije, neumnost je v njih srcih, dokler živé, in potem – gredo k mrtvim.

⁴ Kdor je pridružen živim, ima še upanje, zakaj boljši je živ pes ko mrtev lev;

⁵ živi vedo, da morajo umreti, mrtvi pa ničesar več ne vedo in ni več plačila zanje, saj je njihov spomin pozabljen.

⁶ Davno je izginila njih ljubezen, njih sovraštvo, njih zavist, in nimajo na veke več deleža na vsem, kar se godi pod soncem.

Jej z veseljem svoj kruh

⁷ Pojdi, jej z veseljem svoj kruh in pij veselega srca svoje vino; ker Bogu je že zdavnaj všeč tvoje dejanje.

⁸ Vselej naj bodo bela tvoja oblačila in olja naj ne manjka na tvoji glavi.

⁹ Uživaj življenje z ženo, ki jo ljubiš, vse dni svojega ničevega življenja, ki ti ga Bog daje pod soncem! To je tvoj delež v življenju in tvojem delu, ki se z njim trudiš pod soncem.

¹⁰ Vse, kar more tvoja roka storiti, stori z vneto močjo, zakaj ni dela ne preudarjanja ne znanja ne modrosti v kraju mrtvih, kamor greš.

3. Napor in uspeh Čas in naključje

¹¹ Zopet sem videl pod soncem: ne dobijo hitri stave v teku, ne junaki vojske; tudi ne modri kruha, ne pametni bogastva, in ne razumni naklonjenosti; kajti čas in naključje zadeva njih vse.

¹² Človek ne ve svojega časa: kakor se ribe ujamejo v pogubno mrežo, ali kakor se ptice zadrgnejo v zanko, tako se zapletajo ljudje ob času nesreče, ki jih nenadoma zadene.

¹³ Tudi to sem videl kot modrost pod soncem in zdelo se mi je pomembno:

¹⁴ Bilo je majhno mesto in malo ljudi v njem; prišel je nadenj mogočen kralj in ga obkolil ter zgradil proti njemu velike nasipe.

¹⁵ Bil pa je v njem ubog, moder mož. In ta je rešil mesto s svojo modrostjo. Vendar se potem ni nihče spomnil tega ubogega moža.

¹⁶ Tedaj sem rekel: »Boljša je modrost ko moč; toda ubožčevo modrost zaničujejo in njegovih besed ne poslušajo.«

¹⁷ Mirne besede modrih so bolj vredne poslušanja kakor vpitje vladarja med bedaki.

¹⁸ Modrost je boljša kot bojno orožje; a en sam grešnik mnogo dobrega pokvari.