Pridigar 7 - Ekumenska izdaja

Drugi del Uvodna beseda

¹ Dober glas je boljši ko dišavno mazilo, in dan smrti je boljši ko dan rojstva.

² Bolje je iti v hišo žalosti, kakor iti v hišo gostije; kajti tam je konec vsakega človeka, kdor še živi, si vzame to k srcu.

³ Boljša je resnoba ko smeh, zakaj pri resnobnem obličju je vendar srce lahko veselo.

⁴ Srce modrih je v hiši žalosti, srce bedakov pa v hiši veselja.

⁵ Bolje je poslušati grajo modrega, kakor da kdo posluša pesem bedakov.

⁶ Zakaj kakor prasketanje trnja pod loncem, tak je smeh bedaka. Tudi to je nečimrnost.

⁷ Zakaj prevara znori modrega in podkupovanje pokvari srce.

1. Potrditev Življenjska načela

⁸ Boljši je konec reči ko njen začetek, boljša je potrpežljivost kot domišljavost.

⁹ Ne prenagli se v svojem duhu k nevolji, ker nevolja počiva v prsih bedakov.

¹⁰ Ne govori: »Kako to, da so bili prejšnji časi boljši od teh?« ker tega ne vprašuješ iz modrosti.

¹¹ Dobra je modrost z dediščino, in je prednost za te, ki gledajo sonce;

¹² zakaj senco daje modrost in senco daje denar, toda prednost ima znanje: modrost daje življenje temu, kdor jo ima.

¹³ Glej božje delo: kdo more zravnati, kar je on upognil?

¹⁴ Ob dnevu sreče bodi dobre volje, ob dnevu nesreče pomisli: tudi to kakor ono je Bog naredil, da človek nič ne dožene, kaj ga čaka.

¹⁵ Marsikaj sem videl v svojih ničevih dneh: je pravičnik, ki gine kljub svoji pravičnosti, pa je hudobnež, ki dolgo živi kljub svoji hudobiji.

¹⁶ Ne bodi preveč pravičen in ne kaži se čez mero modrega; zakaj bi se ugonabljal?

¹⁷ Ne bodi preveč hudoben, in ne bodi bedak; zakaj bi umrl pred svojim časom?

¹⁸ Dobro je, da se oprimeš tega, pa tudi onega ne izpustiš iz rok. Kajti kdor se Boga boji, uide obema.

¹⁹ Modrost daje modremu več moči, kakor je ima v mestu deset mogotcev.

²⁰ Ni na zemlji pravičnega, ki bi delal samo dobro in bi nikoli ne pogrešil.

²¹ Tudi si ne jemlji k srcu vseh govoric, ki se govoré; sicer bi slišal, kako te sramoti tvoj hlapec.

²² Zakaj večkrat, ti to veš, si tudi ti druge zasramoval.

²³ Vse to sem modro preskusil; dejal sem: modrost hočem doseči! Ona pa je ostala daleč od mene.

²⁴ Daleč je, kar je bilo daleč, in globoko, pregloboko: kdo more to doseči?

²⁵ Obrnil sem svojega duha v to, da bi razglabljal in zasledoval ter iskal modrost in razsodnost, in da bi spoznal, ali je hudobija neumnost in nespamet norost.

²⁶ In sem našel: grenkejša ko smrt je ženska; ona je mreža, njeno srce past, njene roke okovi: kdor je Bogu všeč, ji ubeži, grešnika pa ujame.

²⁷ Glej, to sem našel, govori Pridigar, ko sem opazoval reč za rečjo, da bi prišel do spoznanja.

²⁸ Kar še iščem in nisem našel: enega moža sem našel med tisoči, ali žene med vsemi ženskami nisem našel.

²⁹ Glej, samo to sem našel: Bog je človeka ustvaril preprostega, oni pa iščejo veliko spletk.