Pridigar 6 - Ekumenska izdaja

Nenasitno poželenje

¹ Je zlo, ki sem ga videl pod soncem in težko tlači človeka.

² Nekomu dá Bog bogastvo, premoženje in čast, in nič mu ne manjka, karkoli si poželi; a Bog mu ne dopušča, da to uživa, ampak tujec to uživa: to je nečimrnost in hudo zlo.

³ Ako bi kdo imel sto otrok in bi živel mnogo let in bi bilo veliko dni njegovih let, on bi se pa ne nasitil z dobrinami in bi ne imel niti pogreba: rečem, da je mrtvorojeni srečnejši od njega!

⁴ Ta zaman pride in v temi odide in tema pokrije njegovo ime;

⁵ še sonca ni videl, ne poznal, vendar ima ta več pokoja kot oni.

⁶ In če bi živel dvakrat tisoč let, pa bi ne užil nič dobrega: ali ne gre vse v en kraj?

⁷ Ves trud človekov je za njegova usta, vendar se poželenje nikdar ne uteši.

⁸ Kakšno prednost ima modri pred bedakom, kakšno pred ubožcem ta, ki se zna vesti pred živečimi?

⁹ Bolje je gledati z očmi, ko bloditi s poželenjem. Tudi to je nečimrnost in hlastanje po vetru.

¹⁰ Za vse, kar je bilo, je že znano ime in znano je, kaj je človek: ta se ne more pravdati z močnejšim od njega.

¹¹ Mnogo je besed, ki pomnožujejo nečimrnost; kakšen dobiček ima človek od tega?

¹² Kdo ve, kaj je dobro za človeka v življenju, med dnevi njegovega ničevega življenja, ki jih preživi kot senca? Kdo vendar razodene človeku, kaj bo za njim pod soncem?