Pridigar 3 - Ekumenska izdaja

2. Smrt Vse ob svojem času

¹ Vse ima svoj čas in vsak opravek ima svojo uro pod nebom:

² Je čas rojstva in čas umiranja; čas, da se sadi in čas, da se vsajeno izruva;

³ čas ubijanja in čas ozdravljanja, čas podiranja in čas zidanja.

⁴ Je čas jokanja in čas smejanja, čas žalovanja in čas plesanja.

⁵ Je čas za metanje kamenja in čas zbiranja kamenja, čas objemanja in čas, ko se zdržiš objemanja.

⁶ Je čas pridobivanja in čas izgubljanja, čas zbiranja in čas razmetavanja.

⁷ Je čas trganja in čas šivanja, čas molčanja in čas govorjenja.

⁸ Je čas ljubezni in čas sovraštva, čas vojne in čas miru.

⁹ Kakšen dobiček ima, kdor dela, od tega, da se trudi?

¹⁰ Videl sem opravilo, ki ga je Bog dal ljudem, da se z njim ubadajo.

¹¹ On dela vse lepo ob svojem času; tudi večnost jim je položil v srce, samo da človek dela, ki ga je Bog napravil, ne more doumeti od začetka do konca.

¹² Spoznal sem, da ni drugega dobrega zanje, kakor da se veselé in delajo dobro v svojem življenju.

¹³ Pa tudi to, da kdo jé in pije in se veseli dobrega pri vsem svojem trudu, je dar božji.

¹⁴ Spoznal sem: vse, kar Bog dela, ostane na veke; nič se ne more temu dodati, nič od tega odvzeti, in Bog je tako storil, da bi se ga bali.

¹⁵ Kar je, je bilo že zdavnaj: kar bo, je že zdavnaj; Bog privede nazaj, kar je preteklo.

Človek je minljiv

¹⁶ Še nekaj sem videl pod soncem: na mestu pravice je tu hudobija; na mestu pravičnosti je tu krivica.

¹⁷ Rekel sem v svojem srcu: pravičnega in hudobnega bo Bog sodil, zakaj je čas za vsako opravilo in za vsako dejanje.

¹⁸ Rekel sem v svojem srcu: zaradi človeških otrok je tako, da jih Bog izkuša in da vidijo, da so sami zase živina,

¹⁹ kajti usoda ljudi je usoda živine, ista za vse: kakor ta umre, tako umrejo oni, isti dih življenja imajo vsi; človek nima prednosti pred živino, zakaj vse je nečimrnost.

²⁰ Vse gre na isti kraj; vse je nastalo iz prahu in vse se vrača nazaj v prah.

²¹ Kdo ve, ali življenjski dih ljudi gre navzgor in ali življenjski dih živine gre navzdol v zemljo?

²² Tako sem videl, da ni nič boljšega, kakor da se človek veseli svojih del, ker je to njegov delež; in kdo ga privede k temu, da bi videl, kaj bo za njim?