Pridigar 12 - Ekumenska izdaja

Pridejo hudi dnevi

¹ Zato se spominjaj svojega Stvarnika v dnevih svoje mladosti, preden pridejo hudi dnevi in se približajo leta, o katerih porečeš: »Niso mi všeč!«

² Preden zatemni sonce in svetloba, mesec in zvezde; in po dežju zopet pridejo oblaki;

³ v času, ko se tresejo hišni varuhi, ko se krivijo močni možje, ko praznujejo mlinarice, ker jih je premalo, ko otemnijo, ki gledajo skozi okna,

⁴ in se vrata na cesto zapirajo; ko ropotanje mlina potihuje, ko se vstaja ob ptičjem petju in umolknejo vse pesmi;

⁵ ko je človeka strah višin in grozot na potu. Mandljevec odcveti, kobilica se s težavo premika in kaprovec se razpoči; ko človek odhaja v hišo svoje večnosti in žalovalci krožijo po cesti;

⁶ preden se pretrga srebrna vrvica, se razbije zlata oljenica, se raztrešči vrč pri studencu, črpalno kolo pade zlomljeno v vodnjak;

⁷ in se prah povrne v zemljo, kakor je bil, duh pa se vrne k Bogu, ki ga je dal.

⁸ »Nečimrnost čez nečimrnost!« pravi Pridigar, »vse je nečimrnost!«

Sklepna beseda

⁹ Ne samo, da je bil Pridigar moder, tudi je učil ljudstvo spoznanja; premišljeval je in raziskoval ter sestavil mnogo pregovorov.

¹⁰ Pridigar si je prizadeval, da najde privlačnih besed in napiše odkritosrčne besede resnice.

¹¹ Besede modrih so kakor bodice, in členi zbranih pregovorov kakor zabiti klini; dal jih je en pastir.

¹² Več ko teh ne išči, moj sin; mnogemu pisanju knjig ni konca in mnogo učenja utruja telo.

¹³ Končna beseda vse pridige: »Boga se boj in spolnjuj njegove zapovedi, to je namreč cel človek;

¹⁴ zakaj Bog privede na sodbo vsako dejanje, vse skrito, bodisi dobro ali slabo.«