Pridigar 1 - Ekumenska izdaja

¹ Besede Pridigarja, Davidovega sina, kralja v Jeruzalemu.

² »Nečimrnost čez nečimrnost!« pravi Pridigar. »Nečimrnost čez nečimrnost, vse je nečimrnost!«

Prvi del Uvodna beseda

³ Kaj koristi človeku ves njegov trud, s katerim se muči pod soncem?

⁴ Rodovi odhajajo in drugi prihajajo, zemlja pa vedno ostaja.

⁵ Sonce vzhaja in sonce zahaja, hiti k svojemu kraju, od koder spet vzhaja.

⁶ Veter veje proti jugu in se obrača proti severu, vrti se okrog, piha in se vrača k svojemu kroženju.

⁷ Vse reke tečejo v morje in morje se ne prenapolni; v kraj, kamor reke tekó, tja vedno zopet tekó.

⁸ Vse reči so utrudljive, bolj nego se more dopovedati; oko se ne nasiti z gledanjem, uho se ne napolni s poslušanjem.

⁹ Kar je bilo, bo zopet; kar se je zgodilo, se bo zopet zgodilo; nič ni novega pod soncem.

¹⁰ Je li kaj, o čemer bi se reklo: »Glej, to je novo!« Zdavnaj je že bilo, v vekih, ki so bili pred nami.

¹¹ Ni spomina na prejšnje; tudi na poznejše, ki še bodo, ne bo spomina nanje pri tistih, ki bodo pozneje živeli.

1. Salomonovo življenje Prazno je znanje

¹² Jaz, Pridigar, sem bil kralj nad Izraelom v Jeruzalemu.

¹³ In sem se namenil modro preiskati in poizvedeti vse, kar se godi pod nebom. Mučno opravilo je dal Bog ljudem, da se z njim ubadajo!

¹⁴ Videl sem vsakršno dejanje, ki se godi pod soncem, in glej, vse je nečimrnost in obtežitev duha.

¹⁵ Kar je krivo, se ne more zravnati, in kar manjka, se ne more šteti.

¹⁶ Rekel sem sam pri sebi: Glej, pridobil sem si večjo in višjo modrost kakor vsi, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu; moje srce se je naučilo mnogo modrosti in znanja.

¹⁷ Ko sem obrnil svoje srce k temu, da spoznam modrost in da spoznam neumnost in norost, sem sprevidel, da je tudi to obtežitev duha.

¹⁸ Zakaj kjer je mnogo modrosti, je mnogo nejevolje, in kdor si množi znanje, si množi bolečino.