Pregovori 9 - Ekumenska izdaja

Modrost vabi h gostiji

¹ Modrost si je sezidala hišo, izklesala si je sedem stebrov,

² zaklala je svojo živino, zmešala svoje vino, tudi je pogrnila svojo mizo.

³ Poslala je svoje dekle in razglasila na visokih krajih mesta:

⁴ »Kdor je preprost, naj pride sem! Kdor je nespameten, tega poučim!

⁵ Pridite, jejte moj kruh in pijte vino, ki sem ga zmešala!

⁶ Pustite nespametnost, da boste živeli, korakajte po poti razumnosti!

⁷ Kdor svari zasmehovalca, si nakopava sramoto, kdor graja hudobneža, se onečaščuje.

⁸ Ne svári zasmehovalca, da te ne bo sovražil, karaj modrega in te bo ljubil!

⁹ Pouči modrega in bo še modrejši, pouči pravičnega in bo napredoval v spoznanju!

¹⁰ Temelj modrosti je strah Gospodov in spoznanje Presvetega je razumnost.

¹¹ Zakaj po meni se ti bodo pomnožili dnevi, in se ti bodo pridejala leta življenja.

¹² Ako si moder, si sebi moder, ako pa si zasmehovalec, boš sam trpel.«

Obed pri neumnosti

¹³ Gospa Neumnost je nemirna, nora je in ničesar ne ve.

¹⁴ Sedi pri durih svoje hiše, na stolu, na višinah mesta,

¹⁵ da vabi mimoidoče, ki ravno stopajo po svojih potih:

¹⁶ »Kdor je preprost, naj pride sem! Kdor je nespameten, tega poučim!

¹⁷ Ukradena voda je sladka in skrit kruh je slastnejši.«

¹⁸ Pa ne ve, da so tam mrtvi, da njeni gosti stojé v globočini podzemlja.