Pregovori 6 - Ekumenska izdaja

Razni opomini

¹ Moj sin, ako si sprejel poroštvo za svojega bližnjega, ako si drugemu v roko segel,

² se zavezal z besedami svojih ust, se ujel z besedami svojih ust,

³ tedaj stori to, moj sin, da se rešiš, ker si prišel v roke svojega bližnjega: pojdi nemudoma in nadleguj svojega prijatelja,

⁴ ne dovoljuj spanja svojim očem, ne dremanja svojim trepalnicam;

⁵ reši se iz roke kakor gazela, ali kakor ptica iz ptičarjeve roke!

⁶ Pojdi k mravlji, lenuh, poglej njena pota in postani moder!

⁷ Ona nima vodnika, ne nadzornika in ne zapovednika,

⁸ vendar si pripravlja poleti hrano, zbira ob žetvi svoj živež.

⁹ Lenuh, doklej boš spal, kdaj se boš vzdignil iz svojega spanja?

¹⁰ Malo boš spal, malo dremal, malo roke križem držal in počival:

¹¹ in siromaštvo pride k tebi kakor klatež in pomanjkanje kakor berač.

¹² Ničvrednež, hudoben človek je, kdor hodi s hinavskimi usti,

¹³ z očmi mežika, cepeta z nogami, daje znake s prsti,

¹⁴ kuje spletke v svojem srcu, vedno seje prepire.

¹⁵ Zato bo nemudoma prišla njegova poguba, hipoma bo uničen in ne bo zdravila.

¹⁶ Šest reči je, ki jih sovraži Gospod, in sedma je gnusoba njegovi duši:

¹⁷ prevzetne oči, lažniv jezik, roke, ki prelivajo nedolžno kri,

¹⁸ srce, ki kuje zlobne naklepe, noge, ki hitro tečejo v hudobijo;

¹⁹ kriva priča, ki govori laži, in kdor seje prepire med brati.

Varuj se prešuštva

²⁰ Spolnjuj, moj sin, zapoved svojega očeta, ne zametuj nauka svoje matere!

²¹ Vedno si ju privezuj na srce, privijaj si ju okoli vratu!

²² Kadar odhajaš, naj te vodita, kadar spiš, naj te čuvata, kadar se zbudiš, naj se pogovarjata s teboj.

²³ Kajti zapoved je svetilo in nauk je luč, in poučna svarila so pot življenja,

²⁴ da te obvarujejo hudobne ženske, priliznjenega jezika tujke.

²⁵ Ne imej poželenja po njeni lepoti v svojem srcu, naj te ne ujame s svojimi trepalnicami;

²⁶ ker za hotnico zadostuje hleb kruha, omožena žena pa ugrabi dragoceno življenje.

²⁷ More li kdo nositi ogenj v svojih nedrih, ne da bi njegova obleka zgorela?

²⁸ Ali more kdo hoditi po žerjavici, ne da bi si noge ožgal?

²⁹ Tako, kdor se shaja z ženo svojega bližnjega: kdorkoli se je dotakne, ne ostane brez kazni.

³⁰ Ne zaničujejo tatu, ako ukrade, da se nasiti, ker je lačen.

³¹ Vendar zasačen mora sedemkrat povrniti, dati vse premoženje svoje hiše.

³² Kdor prešuštvuje z žensko, je nespameten, le kdor sam sebe hoče pogubiti, to stori.

³³ Muko in nečast najde in njegova sramota se ne izbriše.

³⁴ Zakaj ljubosumnost vžiga srd moža, in ne prizanese na dan maščevanja,

³⁵ se ne ozre na nobeno odkupnino, ne sprejme še toliko daril.