Pregovori 1 - Ekumenska izdaja

Uvodna beseda

¹ Pregovori Salomona, Davidovega sina, Izraelovega kralja,

² za spoznavanje modrosti in pouka, za razumevanje pametnih besed,

³ za sprejemanje modre vzgoje, pravičnosti, poštenosti in iskrenosti,

⁴ da se dá neizkušenim bistroumnost, mladeniču vdanost in preudarnost.

⁵ Ako jih posluša modri, bo napredoval v spoznanju, in razumni bo pridobil pametne misli:

⁶ bo razumel pregovor in priliko, besede modrih in njih uganke.

⁷ Strah Gospodov je začetek znanja, modrost in pouk neumni zaničujejo.

I. Razprava o modrosti Ogibaj se slabe družbe

⁸ Poslušaj, moj sin, svojega očeta pouk in ne zametuj nauka svoje matere!

⁹ Zakaj ljubek venec bosta tvoji glavi, in tvojemu vratu nakit.

¹⁰ Moj sin, ako te zavajajo grešniki, se jim ne vdaj!

¹¹ Ako govoré: »Pojdi z nami! Prežimo na kri, nastavimo brez vzroka mreže nedolžnemu;

¹² kakor podzemlje jih žive požrimo, cele, kakor pogrezajoče se v jamo;

¹³ vsakršno dragoceno premoženje bomo našli, napolnili svoje hiše s plenom;

¹⁴ svoj žreb vrzi v naši sredi, ena mošnja naj bo nam vsem!«

¹⁵ Moj sin, ne hodi po poti z njimi, zadrži svojo nogo od njihove poti!

¹⁶ Zakaj njihove noge tečejo k hudobiji in hité prelivat kri;

¹⁷ zaman se namreč razpenja mreža pred očmi vseh ptičev.

¹⁸ Na svojo lastno kri prežé, sami sebi nastavljajo mreže.

¹⁹ Takšna so pota vsakega, ki hrepeni po krivičnem dobičku, ta jemlje življenje tistim, ki si ga lasté.

Klic modrosti

²⁰ Modrost zunaj glasno kliče, na trgih dviga svoj glas.

²¹ Na vrhu zidov vpije, pri mestnih vratih govori svoje besede:

²² »Doklej boste, nespametni, ljubili nespamet, in si, zasmehovalci, želeli zasmeh, in bedaki, sovražili znanje?

²³ Spreobrnite se na moje svarjenje, glejte, izlila vam bom svojega duha, razodela vam svoje besede!

²⁴ Ker sem klicala, pa ste se branili, iztezala svojo roko, pa se nihče ni zmenil;

²⁵ in ste zavrgli vse moje nasvete in mojemu svarilu niste ugodili:

²⁶ se bom tudi jaz smejala vaši nesreči in se posmehovala, ko pride vaš strah,

²⁷ ko prihrumi kakor nevihta vaš strah, in vaša nesreča pridrvi kakor vihar, ko pridere nad vas stiska in nadloga.

²⁸ Tedaj me bodo klicali, pa ne bom odgovorila, iskali me bodo, pa me ne bodo našli.

²⁹ Zato ker so sovražili znanje in strahu Gospodovega niso marali,

³⁰ se ne menili za moje nasvete, odklonili vsako moje svarilo:

³¹ zato naj uživajo sad svojega ravnanja in se nasičujejo s svojimi načrti;

³² zakaj odpadništvo bo umorilo nespametne in brezskrbnost bo neumneže pokončala.

³³ Kdor pa mene posluša, bo brez skrbi prebival, in bo miren, ne da bi se bal hudega.«