Oznanost 6 - Ekumenska izdaja

Jagnje odpre sedem pečatov

¹ In videl sem, ko je odprlo Jagnje enega izmed sedmerih pečatov: in slišal sem eno izmed štirih živih bitij govoriti z glasom kakor grom: »Pridi!«

² In videl sem: glej, bel konj in na njem jezdec z lokom. In dan mu je bil venec in šel je kot zmagovalec in da zmaga.

³ In ko je odprlo drugi pečat, sem slišal govoriti drugo živo bitje: »Pridi!«

⁴ In prišel je drug konj, rdeč kot ogenj; in jezdecu na njem je bilo dano, da je vzel mir z zemlje in da se med seboj moré, in dan mu je bil velik meč.

⁵ In ko je odprlo tretji pečat, sem slišal govoriti tretje živo bitje: »Pridi!« In videl sem: glej, črn konj in na njem jezdec s tehtnico v roki.

⁶ In slišal sem glas kakor iz srede štirih živih bitij, ki je govoril: »Merica pšenice po denarju, tri merice ječmena po denarju, olju in vinu pa ne škoduj.«

⁷ In ko je odprlo četrti pečat, sem slišal glas četrtega živega bitja, ki je govorilo: »Pridi!«

⁸ In videl sem: glej, bledorumen konj in na njem jezdec. Ime mu je bilo smrt, in podzemlje ga je spremljalo. In dana jim je bila oblast nad četrtino zemlje, da jo pokončajo z mečem in z lakoto in s smrtjo ter po zvereh na zemlji.

⁹ In ko je odprlo peti pečat, sem videl pod oltarjem duše umorjenih zaradi božje besede in zaradi pričevanja, ki so ga dajali.

¹⁰ In zavpili so z močnim glasom, govoreč: »Doklej, Gospod, Sveti in Resnični, ne boš sodil in maščeval naše krvi nad onimi, ki prebivajo na zemlji?«

¹¹ In dano je bilo vsakemu izmed njih belo oblačilo in jim je bilo rečeno, naj počakajo še malo, dokler se ne dopolni tudi število njihovih sohlapcev in njihovih bratov, ki morajo biti umorjeni kakor oni sami.

¹² In videl sem, ko je odprlo šesti pečat; in nastal je velik potres, sonce je postalo črno kakor žimnata raševina, mesec je ves postal kakor kri

¹³ in zvezde neba so padale na zemljo, kakor odmeta smokva svoje nezrelo sadje, kadar jo stresa velik vihar;

¹⁴ in nebo se je odmaknilo kakor knjiga, ki se zvije, in vse gore in vsi otoki so se premaknili s svojih mest.

¹⁵ In kralji zemlje in velikaši in poveljniki in bogatini in mogočniki ter vsi sužnji in svobodni so se poskrili v votline in med gorske pečine

¹⁶ ter govoré goram in pečinam: »Padite na nas in nas skrijte pred obličjem sedečega na prestolu in pred Jagnjetovo jezo;

¹⁷ kajti prišel je veliki dan njune jeze, in kdo more obstati?«