Oznanost 18 - Ekumenska izdaja

Angel naznani padec Babilona

¹ Zatem sem videl drugega angela, ki je prihajal z nebá z veliko oblastjo; in zemlja se je razsvetlila od njegovega sijaja.

² In zaklical je z močnim glasom: »Padel, padel je véliki Babilon ter postal bivališče hudičev in pribežališče za vse nečiste duhove in pribežališče za vse nečiste in sovražne ptice,

³ ker so od pekočega vina njenega nečistovanja pili vsi narodi in so kralji zemlje z njo nečistovali in trgovci zemlje obogateli od njenega silnega razkošja.«

Poziv božjemu ljudstvu, naj beži

⁴ In slišal sem drug glas z neba, ki je govoril: »Pridi od nje, moje ljudstvo, da ne postanete deležni njenih pregreh in ne prejmete njenih nadlog.

⁵ Kajti njene pregrehe so segle do neba in Bog se je spomnil njenih krivic.

⁶ Plačajte ji, kakor je tudi sama plačala, in povrnite ji dvojno po njenih delih. V čašo, ki jo je ona nalila, ji nalijte dvojno.

⁷ Kolikor se je proslavila in nasladila, toliko ji prizadenite muke in žalosti. Kajti v svojem srcu pravi: ‚Sedim kakor kraljica, nisem vdova in ne bom videla žalosti.‘

⁸ Zaradi tega bodo prišle na en sam dan njene nadloge: smrt, žalost in lakota, in bo v ognju sežgana; kajti silen je Gospod Bog, ki jo je sodil.

Jok in tarnanje nad Babilonom

⁹ In jokali bodo in tarnali za njo kralji zemlje, ki so z njo nečistovali ter nasladno živeli, ko bodo gledali dim njenega požara,

¹⁰ od daleč stoječ iz strahu pred njeno muko, in bodo govorili: ‚Gorjé, gorjé, veliko mesto, močno mesto Babilon, kajti v eni uri je prišla tvoja sodba.‘

¹¹ In trgovci zemlje bodo jokali ter žalovali za njo, ker nihče več ne bo kupoval njihovega blaga:

¹² blaga iz zlata in srebra in dragih kamnov in biserov in tančice in bagra in svile in škrlata in vsakterega dišečega lesa in vsakršnega slonokoščenega orodja in vsakovrstnega orodja iz najdražjega lesa in brona in železa in marmorja

¹³ in cimeta in balzama in dišav in mire in kadila in vina in olja in bele moke in pšenice in goved in ovac in konj in voz in sužnjev in človeških duš.

¹⁴ ‚In sadje, slast tvoje duše, ti je odšlo in vse sijajne in blesteče stvari so izpred tebe izginile in jih ni več najti.‘

¹⁵ Trgovci s temi stvarmi, ki so obogateli od nje, bodo od daleč stali iz strahu pred njeno muko ter bodo jokajoč in žalujoč

¹⁶ govorili: ‚Gorjé, gorjé, veliko mesto, oblečeno v tančico in bager in škrlat ter okrašeno z zlatom in dragimi kamni in biseri;

¹⁷ kajti v eni uri je uničeno toliko bogastvo.‘ In vsi krmarji in vsi, kateri plovejo h kraju, in mornarji in vsi delavci na morju so se od daleč ustavili

¹⁸ ter so vpili, ko so gledali dim njenega požara: ‚Katero mesto je podobno temu velikemu mestu?‘

¹⁹ In natresli so si prahu na glavo ter so vpili v joku in žalovanju: ‚Gorjé, gorjé, veliko mesto, v katerem so obogateli od njegovih dragocenosti vsi, kateri imajo ladje na morju; kajti v eni uri je bilo uničeno.

²⁰ Veselite se nad njim nebesa in svetniki in apostoli in preroki, zakaj izvršil je Bog nad njim vašo sodbo.‘«

²¹ In neki silni angel je vzdignil kamen, velik ko mlinski kamen, in ga je vrgel v morje ter je rekel: »Tako bo siloma vrženo veliko mesto Babilon in ga ne bo več najti.

²² In glas strunarjev in godcev in piskačev in trobilcev se v tebi ne bo več slišal in nobenega umetnika katere koli umetnosti ne bo več v tebi najti in glas mlina se v tebi ne bo več slišal

²³ in luč svetilke v tebi ne bo več svetila in glas ženinov in nevestin se ne bo več slišal v tebi: zakaj tvoji trgovci so bili zemeljski velikaši, po tvoji čarovniji so zabredli vsi narodi

²⁴ in v njem se je našla kri prerokov in svetih in vseh, kateri so bili umorjeni na zemlji.«