Oznanost 11 - Ekumenska izdaja

Dve božji priči

¹ In dan mi je bil trst, podoben palici, z naročilom: »Vstani in izmeri božje svetišče in oltar in tiste, ki v njem molijo.

² Dvor pa, ki je zunaj svetišča, izpústi in ga ne meri, ker je bil dan nevernikom; in ti bodo sveto mesto teptali dvainštirideset mesecev.

³ In dal bom dvema svojima pričama, da bosta prerokovali tisoč dvesto šestdeset dni, oblečeni v raševino.«

⁴ To sta dve oljki in dva svečnika, ki stojita pred Gospodom zemlje.

⁵ Ako bi jima kdo hotel storiti kaj žalega, pride ogenj iz njunih ust in požre njune sovražnike. Kdor bi jima hotel storiti kaj žalega, mora prav tako umreti.

⁶ Ona imata oblast zapreti nebo, da ne dežuje v dneh njunega prerokovanja, in imata oblast nad vodami, da jih spremenita v kri, in da udarita zemljo s sleherno šibo, kolikorkrat hočeta.

⁷ In ko dokončata svoje pričevanje, bo zver, ki se dvigne iz brezna, zoper njiju začela vojsko ter ju premagala in ubila.

⁸ In njuni trupli bosta ležali na ulicah velikega mesta, ki se duhovno imenuje Sodoma in Egipt, kjer je bil tudi njun Gospod križan.

⁹ In izmed ljudstev in rodov in jezikov in narodov gledajo njuni trupli tri dni in pol in ne pusté njunih trupel položiti v grob.

¹⁰ In prebivalci na zemlji se veselé zaradi njih ter se radujejo in pošiljajo drug drugemu darila, ker sta ta dva preroka prebivalce na zemlji mučila.

¹¹ In po treh dneh in pol je prišel vanju iz Boga duh življenja in sta se postavila na noge in silen strah je obšel one, ki so ju gledali.

¹² In slišali so močan glas iz nebes, ki jima je rekel: »Vzdignita se semkaj.« In vzdignila sta se na oblaku v nebo in njuni sovražniki so ju videli.

¹³ In tisto uro je nastal velik potres in deseti del mesta se je zrušil; in ubitih je bilo pri potresu sedem tisoč ljudi, drugi pa so se prestrašili in so izkazali čast Bogu v nebesih.

Sedma tromba

¹⁴ Drugo gorje je prešlo; glej, hitro prihaja tretje gorje.

¹⁵ In sedmi angel je zatrobil: in zadoneli so močni glasovi v nebesih, govoreč: »Kraljevanje nad svetom je prešlo na našega Gospoda in njegovega Kristusa in vladal bo na vekov veke.«

¹⁶ In štiriindvajset starešin, ki pred Bogom sedé na svojih prestolih, je padlo na obraz in so molili Boga,

¹⁷ govoreč: »Zahválimo te, Gospod, vsemogočni Bog, ki si in si bil, da si prevzel svojo veliko oblast ter zakraljeval.

¹⁸ Narodi so se razjezili, a prišla je tvoja jeza in dan, da se sodijo mrtvi, da se dá plačilo tvojim služabnikom, prerokom, svetim in njim, ki se bojé tvojega imena, malim in velikim, in da se pogubé, kateri so pogubljali zemljo.«

¹⁹ Tedaj se je odprlo božje svetišče v nebesih: in videla se je skrinja njegove zaveze v njegovem svetišču in nastali so bliski in bobnenje in gromi in potres in velika toča.