Ozej 2 - Ekumenska izdaja

Pogled v prihodnost

¹ Število Izraelovih otrok bo kakor morskega peska, ki ga ni mogoče prešteti, ne izmeriti. In namesto da bi se jim reklo: »Vi niste moje ljudstvo«, se bodo imenovali: »Otroci živega Boga«.

² Sinovi Judovi in sinovi Izraelovi se bodo zedinili in si bodo postavili enega edinega poglavarja in bodo prestopili svoje ozemlje, zakaj Jezraelov dan bo velik.

³ Recite svojemu bratu: »Moje ljudstvo« in svoji sestri: »Pomiloščena«.

Obtožba nezveste žene

⁴ Obtožite svojo mater, obtožite jo! ker ni moja žena in jaz nisem njen mož. Naj odpravi svoja hotniška znamenja s svojega obličja in znamenja svojega prešuštva s svojih prsi,

⁵ če ne, jo slečem do nagega in jo postavim, kakor je bila, ko je prišla na svet; jo napravim enako puščavi, izsušeni zemlji, jo z žejo usmrtim.

⁶ Ne bom ljubil njenih otrok, ker so otroci iz prešuštva;

⁷ zakaj njih mati je prešuštvovala, njihova porodnica se je osramotila, saj je rekla: »Hodila bom za svojimi ljubimci, ki mi dajejo moj kruh in mojo vodo, mojo volno in moj lan, moje olje in mojo pijačo.«

⁸ Zaradi tega, glej, ji zagradim pot s trnjem, ji postavim zid, da ne najde svojih stez.

⁹ Tekla bo za svojimi ljubimci, pa jih ne bo dosegla; zaman jih bo iskala. Tedaj poreče: »Vrniti se hočem k svojemu prvemu možu, ker mi je takrat šlo bolje kakor zdaj.«

¹⁰ Ona ni spoznala, da sem ji jaz dajal žito in vino in olje, in ji množil srebro in zlato: porabili so ga za Baale.

¹¹ Zato vzamem zopet nazaj svoje žito ob svojem času, svoje vino ob njegovem roku; odtegnem svojo volno in svoj lan, s čimer je zagrinjala svojo nagoto.

¹² Zdaj odgrnem njeno sramoto pred očmi njenih ljubimcev in nihče je ne reši iz moje roke.

¹³ Storil bom konec vsemu njenemu veselju, njenim praznikom in njenim mlajem, njenim sobotam in vsem njenim shodom.

¹⁴ Opustošim njene trte in njene smokvine nasade, o katerih je dejala: »To je moje hotniško plačilo, ki so mi ga dali moji ljubimci!« V divjino jih spremenim, da jih požró živali polja.

¹⁵ Obračunam z njo za dneve Baalov, ko jim je zažigala kadilo, se lišpala s svojim prstanom in nakitom, hodila za svojimi ljubimci, mene pa pozabila, govori Gospod.

¹⁶ Zato, glej, jo privabim, jo povedem v puščavo, spregovorim ji na srce!

¹⁷ Potem ji vrnem njene vinograde, in dolino Ahor naredim za vrata upanja. Tam bo voljna kakor v mladih dneh, kakor ob dnevu svojega izhoda iz egiptovske dežele.

¹⁸ Tisti dan, govori Gospod, me bo imenovala: »Moj mož«! Ne bo me več imenovala: »Moj Baal«.

¹⁹ Tedaj odstranim imena Baalov iz njenih ust, njihovih imen se ne bo nihče več spominjal.

²⁰ Tisti dan bom zanje sklenil zavezo z živalmi polja, s pticami pod nebom in z laznino zemlje; lok in meč in vojno vržem iz dežele in storim, da bodo varno počivali.

²¹ S teboj se zaročim na veke; s teboj se zaročim v pravičnosti in pravu, v ljubezni in usmiljenju;

²² s teboj se zaročim v zvestobi, in spoznala boš Gospoda.

²³ Tisti dan bom odgovoril, govori Gospod, odgovoril bom nebesom, nebesa bodo odgovorila zemlji,

²⁴ zemlja bo odgovorila žitu, vinu, olju, in te stvari bodo odgovorile Jezraelu.

²⁵ Tedaj si jo posejem v deželi, in pomilostim »Nepomiloščeno«, »Ne-mojemu-ljudstvu« rečem: »Ti si moje ljudstvo«, in odgovorilo bo: »Moj Bog«!