Ozej 11 - Ekumenska izdaja

Nepriznana božja ljubezen

¹ Ko je bil Izrael mlad, sem ga ljubil in iz Egipta sem poklical svojega sina.

² Toda bolj ko sem jih klical, bolj so se od mene oddaljevali; darovali so Baalom in zažigali so kadila malikom.

³ Efraima sem učil hoditi, jemal sem jih v svoje naročje, pa niso spoznali, da sem skrbel zanje!

⁴ Z vrvcami dobrote sem jih vlekel, z vezmi ljubezni; bil sem jim kakor človek, ki dvigne dojenčka k svojemu licu, nagnil sem se k njemu in mu dal jesti.

⁵ Efraim se bo vrnil v Egipt in Asur bo njihov kralj, ker se niso hoteli spreobrniti.

⁶ Meč bo začel divjati v njihovih mestih, pokončal bo njihove prvake, razdejal bo njihove trdnjave.

⁷ Moje ljudstvo je bolno od svoje nezvestobe; če ga kličejo kvišku, se nikdo ne dvigne.

⁸ Kako bi te mogel zapustiti, o Efraim? Kako te drugim izročiti, o Izrael? Kako bi mogel s teboj ravnati kakor z Adamo, kako te zenačiti s Seboimom? Moje srce se v meni obrača, moja notranjost v usmiljenju gori.

⁹ Ne bom storil po nagibu svoje jeze, ne bom pahnil Efraima v pogibel, zakaj Bog sem in ne človek: Sveti sem v tvoji sredi in ne sovražnik pred vrati.

¹⁰ Šli bodo za Gospodom; rjul bo kakor lev, in ko bo rjul, bodo njegovi sinovi prihiteli od zahoda;

¹¹ prihiteli bodo kakor ptica iz Egipta, kakor golob iz asirske dežele; in postavil jih bom nazaj v njihove hiše, govori Gospod.