Nehemija 6 - Ekumenska izdaja

Kljub novim spletkam je obzidje dozidano

¹ Ko so Sanabalat, Tobija, Arabec Gosem in ostali naši sovražniki slišali, da sem dozidal obzidje in da v njem ni več vrzeli – vendar do tedaj še nisem bil nataknil vratnic v vratih –

² sta mi dala Sanabalat in Gosem sporočiti: »Pridi, snidimo se v kateri izmed vasi na Onski ravnini!« Mislila sta mi kaj hudega storiti.

³ Poslal sem k njima sle s sporočilom: »Veliko delo opravljam; zato ne morem iti. Čemu naj zastane delo, če bi ga opustil in šel k vama?«

⁴ Poslala sta k meni štirikrat isti predlog, a jaz sem jima isto odgovarjal.

⁵ In Sanabalat je prav tako petič poslal k meni svojega služabnika z odprtim pismom v roki.

⁶ V njem je bilo pisano: »Med narodi se čuje govorica – in Gosem jo potrjuje – da se mislite ti in Judje upreti, zato da zidaš obzidje, in po teh govoricah hočeš biti njihov kralj;

⁷ celo preroke da si postavil, naj o tebi v Jeruzalemu razglasijo: ‚Kralj je v Judeji!‘ Take govorice bo zdaj kralj slišal. Zato zdaj pridi, da se bomo skupaj posvetovali!«

⁸ Nato sem mu dal naznaniti: »Nič takega se ni zgodilo, kakor ti trdiš, ampak to si si sam izmislil.«

⁹ Vsi ti so nas namreč hoteli prestrašiti, ker so menili: Njih roke bodo opustile delo, tako da se ne bo izvršilo. – »Zdaj pa okrepi moje roke!«

¹⁰ Prišel sem v hišo Semeja, sinu Dalaja, sinu Metabeelovega, ki se je doma zaprl. Ta je dejal: »Pojdiva skupaj v hišo božjo, v sredino templja, in zapriva tempeljska vrata! Mislijo namreč priti, da te ubijejo; ponoči mislijo priti, da te ubijejo.«

¹¹ Odgovoril sem: »Mož, kakršen sem jaz, naj beži? Ali kdo, kakršen sem jaz, gre v tempelj in živi? Ne pojdem.«

¹² In glej, spoznal sem, da ga ni poslal Bog, ampak da je to prerokovanje o meni izrekel, ker sta ga Tobija in Sanabalat podkupila.

¹³ Bil je podkupljen, da bi se jaz prestrašil in tako storil ter se s tem pregrešil. S tem bi me bili spravili v slab glas in sramoto. –

¹⁴ »Spominjaj se, moj Bog, Tobija in Sanabalata po teh njunih delih, kakor tudi prerokinje Noadije in drugih prerokov, ki so me hoteli prestrašiti!«

¹⁵ Obzidje je bilo v dvainpetdesetih dneh petindvajsetega elula dokončano.

¹⁶ Ko so to slišali vsi naši sovražniki, so se prestrašili vsi narodi okoli nas in bili zelo pobiti; spoznali so, da je bilo to delo dovršeno po našem Bogu.

¹⁷ In v tistih dneh so judovski odličniki napisali mnogo pisem, ki so odhajala k Tobiju, a Tobijeva so prihajala k njim.

¹⁸ V Judeji jih je bilo namreč mnogo, ki so se mu s prisego zavezali, ker je bil zet Arejevega sina Sehenija, njegov sin Johanan pa je vzel za ženo hčer Barahijevega sina Mosolama.

¹⁹ Govorili so tudi vpričo mene o njegovih dobrih lastnostih in mu skrivaj donašali moje izjave. Da bi me ostrašil, je pošiljal Tobija pisma.