Nahum 3 - Ekumenska izdaja

Zaslužena kazen

¹ Gorje krvoločnemu mestu! Vse na njem je prevara. Polno nasilja, ne neha z ropanjem.

² Čujte, pokanje bičev! Škripanje koles! Konji v galopu, vozovi odskakujejo,

³ jezdeci pridirjavajo, meči se bliskajo, sulice se leskečejo. Množice ubitih, mrličev brez konca, ljudje padajo čez njihova trupla.

⁴ To je zavoljo mnogega nečistovanja lepe vlačuge, spretne čarodejke, ki je omamljala narode s svojim nečistovanjem, ljudstva s svojim čarovništvom.

⁵ Glej, tu sem! Govori Gospod nad vojskami. Odkrijem ti rob krila do obraza in pokažem narodom tvojo nagoto, kraljestvom tvojo sramoto!

⁶ Vrgel bom nate gnusobo, vzamem ti čast in te postavim v zasmeh.

⁷ Kdor te zagleda, se od tebe obrne in reče: »Razdejane so Ninive, kdo jih bo objokoval?« Kje ti naj iščem tolažnike?

Svarilen zgled

⁸ Mar si na boljšem kot Amonove Tebe, ki so prestolovale ob bregovih Nila, obdane od vodá? Te so bile njihov zid.

⁹ Njihova moč je bil Kuš in Egipt, ljudi brez števila. Fut in Libija sta jim pomagala.

¹⁰ In vendar so morale oditi v izgnanstvo. Njihovi otročiči so bili pobiti povsod ob cestnih vogalih; za njihove prvake so kocko metali, njihovi velikaši so bili vkovani v verige.

¹¹ Tudi ti boš omamljena, boš podjarmljena, boš pred sovražnikom iskala zavetja.

Bedna propast

¹² Vse tvoje trdnjave so smokve, smokve z zgodnjimi sadeži; ko jih otresajo, padejo v usta temu, ki jih hoče jesti.

¹³ Glej, tvoje ljudstvo, ki ga imaš, so ženske, tvojim sovražnikom so odprta vrata tvoje dežele, ogenj je požrl tvoje zapahe.

¹⁴ Pripravi si vode za čas, ko boš oblegan; popravi svoje branike, melji glino in gneti ilovko, vzemi v roke kalup za opeko.

¹⁵ Kljub temu te požre ogenj, te pokonča meč. Kakor kobilice te bo snedel, čeprav bi se množil kakor kobilice,

¹⁶ čeprav bi bilo tvojih trgovcev, kakor je zvezd na nebu. Kobilice se razlezejo, nato odleté …

¹⁷ Tvoji čuvarji so kakor kobilice, tvoji uradniki kakor roj kobilic, ki sedé na plotovih, kadar je mraz, ko pa se sonce vzdigne, odleté, in nihče ne ve, kje so.

Žalostinka

¹⁸ O kralj asirski! Zaspali so tvoji pastirji, tvoje izbrane čete počivajo! Tvoje ljudstvo je razkropljeno po gorah in nikogar ni, da bi ga zbral.

¹⁹ Za tvojo potrtost ni olajšave, za tvojo rano ni leka. Vsi, ki bodo slišali tvojo zgodbo, bodo z rokami ploskali nad teboj, zakaj kdo je, ki ga ni tepla nenehoma tvoja podlost!